
            
                Foto: Živa Brglez
            
        
Pia začenja s svojo raziskavo v tišini, a to zavestno in nalašč prekinja s svojim telesom. Ko govori o tišini, se sklicuje na to, da ne uporablja glasbe kot podlage ali pogoja za gib. Tišina je zanjo predpogoj in povabilo k raziskovanju lastne glasnosti, ki – vsaj tako upa – posledično nagovori tudi glasove občinstva.
Tišino vidi kot izziv, ki jo vrže v prostor. Tam se spopada z raziskovanjem svojih gibalno-zvočnih zmožnosti. Ukvarja se s tem, kako z različnimi fizičnimi predlogi proizvaja raznovrstne zvoke, izgovorjene in neizgovorjene glasove ter obratno. Eden izmed njenih raziskovalnih pristopov je postavljanje telesa – ali le določenih njegovih delov – v razmerje s prostorskimi površinami in vsakdanjimi predmeti, ki jih vnese v prostor.
Svoj uprizoritveni jezik razvija skozi (strukturirano) improvizacijo, pri čemer se trenutno poglablja v repeticijo in preskakovanje, ki postajata razvidna skozi čas vztrajanja.
Raziskava, gib: Pia Mačerol
Mentorstvo: Loup Abramovici
Oblikovanje svetlobe: Veronika Hana Grubič
Posebna zahvala: Blaž Šef
Produkcija: Emanat
Soorganizacija: Cankarjev dom
Koprodukcijska rezidenca: La Visiva (Španija)
***
Plesno-performativna raziskava Izbrano telo sodi v sklop Emanatovih projektov mladih (vendar ne izključno) avtoric_jev, namenjenih raziskavi uprizoritvenega jezika. S tovrstnimi raziskavami želimo razbiti koncentracijo ustvarjalnih postopkov, usmerjenih zgolj v produkt, in jih preusmeriti predvsem v razvoj uprizoritvenega jezika in razmislek o vprašanjih kaj in kako pri pripravi avtorske predstave. Izvedli bomo najmanj eno javno predstavitev s prosto uporabo nadrealističnega principa igre »cadavre exquis« (izbrano telo) za razmislek o strukturi predstavitve, razvijanju uprizoritvenega jezika ali pa o metodologiji dela, ki se v raziskavi razvija.
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/izbrano-telo-macerol-e