Nesrečniki

Foto: Darja Štravs Tisu / Festival Ljubljana

Muzikal.

Muzikal Nesrečniki temelji na literarni predlogi romana Victorja Hugoja, ki ga je napisal leta 1862. Je eno najbolj znanih gledaliških del v zgodovini, ki se z velikim uspehom uprizarja v raznoraznih adaptacijah za številne odre po vsem svetu.

Najnovejša produkcija muzikala Zagrebškega mestnega gledališča Komedija, je doživela premiero 30. novembra 2024. Vendar je to gledališče znameniti muzikal postavilo na oder že prej, prvič v Koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega že leta 1982, kot prvo v Evropi. Le leto in pol po pariški praizvedbi, dobra tri leta pred londonsko in kar pet let pred newyorško produkcijo, ki sta poskrbeli, da se je to delo uvrstilo med najbolj priljubljene in največkrat izvajane muzikale v zgodovini. Takrat sta si predstavo zagrebške Komedije ogledala tudi avtorja izvirnega libreta v francoščini, Alain Boublil in Jean-Marc Natel, ki sta bila navdušena. Režiral jo je Vlado Štefančić.

Zgodba je postavljena v Francijo na začetek 19. stoletja in govori o družbenih krivicah, ki se dogajajo posamezniku, malemu človeku, pa tudi o političnih bojih in tako intimnih stvareh, kot je iskanje osebnih odrešitev skozi moralno rast protagonistov. Glavni junak, Jean Valjean, nekdanji kaznjenec, se v nenehnem iskanju identitete in lastne morale bori s togim policistom Javertom. Njun spopad simbolizira razkol med strogimi zakoni sistema in željo po osebni rasti, z nekoliko drugačnim pogledom na svet. Muzikal se posveča tudi tematiki revolucije skozi mlade študente, ki se borijo za pravičnost in se uprejo, kar v uprizoritvi doseže vrhunec v propadli junijski revoluciji leta 1832.

Priredba muzikala prevzema vloge iz romana, ki jih dodatno poglobi glasba, pod katero se podpisuje Claude-Michel Schönberg (1944). Skladatelj jo je zasnoval kot vrsto mogočnih glasbenih točk, ki v dramaturškem smislu gradijo prikaz notranjih monologov junakov, razkrivajo njihovo notranje dogajanje in čustvene preobrazbe. Schönberg je prav za to delo prejel grammyja za najboljši album muzikala (1987). Uporabil je različne glasbene pristope ter koncipiral množico tem in motivov, s katerimi jasno izraža čustveno kompleksnost zgodbe in z njimi gradi karakterizacijo vlog.

Muzikal Nesrečniki tako kot roman Victorja Hugoja ni le pripoved o osebnih tragedijah, temveč tudi o družbenih spremembah. Prikazuje trpljenje navadnih ljudi, poudarja njihove sanje in razočaranja, kar odseva tudi kritiko zaradi razrednih krivic, ki so se dogajale v 19. stoletju v Franciji s posebnim poudarkom na institucionalnem zatiranju. To je tudi drzno in pogumno sporočilo znamenitega francoskega pisatelja, pesnika, dramatika, akademika in državnika, rojenega leta 1802 v Franciji (umrl 1885 v Parizu), Victorja Hugoja. Prizori upora in smrt mladih revolucionarjev kažejo, kako visoka je cena družbenih sprememb, za katero skrbijo avtoritete (ali avtoritativna želja vladajočih struj), in kakšna je pri tem teža žrtvovanja zlasti skozi oči mladih, ki si še iščejo prostor pod soncem in imajo največkrat drugačen (morda svobodnejši) pogled na to, kakšno bi življenje lahko bilo. Hkrati pa lik Jeana Valjeana kot nekdanjega obsojenca, ki kljub vsemu postane moralno močna osebnost, kaže, da se lahko človeški duh preporodi – s tem muzikal prenaša sporočilo vere in upanja.

Ta muzikal presega zgolj adaptacijo romana, saj epska pripoved Victorja Hugoja prek univerzalnega jezika glasbe osvetli čustva likov in dramo njihovih življenj ter poudarja pomen boja za svobodo, pravičnost in odrešitev. Nesrečniki ostajajo sodobni vse do danes, kar dokazuje, da zgodba presega čas, v katerem je nastala, muzikal se tako umešča in ostaja trdno zasidran v humanizmu.

Zasedba

Glasba: Claude Michael Schoenberg
Originalni francoski libreto: Alain Boublil, Jean-Marc Natel
Besedilo: Herbert Kretzmer
Avtor priredbe: Trevor Nunn, ohn Caird
Izvirna orkestracija: John Cameron
Orkestracija: Stephen Metcalfe, Christopher Jahnke, Stephen Brooker
Dodatni materiali: James Felton
Dirigent: Dinko Appelt
Producent: Bojan Valentić
Pomočnica režiserja: Nina Kleflin
Avtor prevoda: Dražen Bratulić
Plesna vodja: Tina Vrtar Stipić
Kostumografinja: Andrea Kučerova
Pomočnika kostumografinje: Eva Karakaš Bedrina, Josip Đerek
Scenograf: Petr Hlousek
Oblikovalec svetlobe: David Kachlir
Oblikovalec zvoka: Igor Pauk
Maska: Irena Ružić
Inspicientka: Iva Olujić
Organizator orkestra: Tomislav Babić
Programer klaviatur: Dinko Appelt
Korepetitor: Tomislav Parmać
Zborovodja: Davor Kelić

Po licenci Music Theatre International Europe Ltd, CAMERON MACKINTOSH LTD.

Nastopajo: 

Ervin Baučić / Dražen Bratulić – Jean Valjean
Igor Drvenkar / Đani Stipaničev – Javert
Renata Sabljak / Vanda Winter – Fantine
Filip Hozjak / Neven Stipčić – Marius
Gita Haydar / Katarina Margaretić / Gabriela Mijatović – Cosette
Jan Kovačić / Ronald Žlabur – Thénardier
Nika Ivančić / Zrinka Kušević – Madame Thénardier
Devin Juraj / Fabijan Pavao Medvešek – Enjolras
Dora Trogrlić / Sara Vojičić / Nikolina Vujić – Eponine
Lejla Hajdarević / Leonora Herceg / Emili Rogina – Mlada Cosette
Josip Makar / David Novosel / Lovro Žužul – Gavroche
Rita Palić / Una Šilić Dragoljević – Mlada Eponine

Muzikal bo izveden v hrvaščini s slovenskimi nadnapisi.

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/nesrecniki