Foto: Jernej Prelac
Foto: Jernej Prelac
Glasbena drama v treh dejanjih.
Tristan in Izolda (Tristan und Isolde) Richarda Wagnerja velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri tem impresivnem projektu so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Tristan in Izolda bo izvedena v koprodukciji z vodilnimi opernimi hišami - z gledališčem La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Vroclavsko opero; ljubljanske predstave pa so vključene tudi v program Festivala Ljubljana.
Robert Wilson, eden najvplivnejših in vizionarskih režiserjev sodobnega gledališča in opere, se v skoraj 60-letni karieri prvič loteva režije Wagnerjeve mojstrovine Tristan in Izolda. To bo zgodovinski dogodek tudi za ljubljansko operno gledališče, kjer bo uprizorjena prva slovenska produkcija tega veličastnega dela.
»Po uprizoritvi Parsifala, Lohengrina in Prstana se svetovno priznani gledališki režiser in vizualni umetnik Robert Wilson (ZDA) prvič loteva tudi tega temeljnega dela. Tako kot je Wagner v 19. stoletju korenito preoblikoval glasbeni svet, je Robert Wilson v 20. stoletju pustil izjemen pečat v gledališču, njegov vpliv pa se nadaljuje še danes. Po ustvarjanju del, kot sta Gluhi pogled in Einstein na plaži v sedemdesetih letih, se je šele kasneje začel posvečati obstoječim dramskim besedilom in končno tudi operi. Ko se tega loti, skuša ustvariti prostor, v katerem lahko poezija glasbe zasije v polnosti. Kot pravi sam: »Želim ustvariti strukturo časa in prostora, ki mi omogoča, da glasbo slišim bolje, kot če zaprem oči.«
V njegovih uprizoritvah ni zaslediti poskusov vsiljevanja določene razlage ali »interpretacije« obstoječega dela, denimo s posodobitvijo zgodbe ali dogajanja. V primeru Tristana in Izolde je njegov cilj omogočiti, da se moč zgodbe, povedane skozi glasbo, razgrne sama po sebi — skozi abstraktno formo, ki zavrača vsakršni psihološki realizem. Zanj je osrednja tema dela nasprotje med »svetom dneva«, ki simbolizira vsakdanje stremljenje in ambicije, ter »svetom noči«, kjer lahko začutimo resnično globoka čustva in kjer zgodba dveh nesrečnih ljubimcev neposredno doseže poslušalca.«
Uvodne besede dramaturga predstave Konrada Kuhna.
Glasba in libreto: Richard Wagner
Scenograf in oblikovalec svetlobe: Robert Wilson
Dirigent: Jacek Kaspszyk
Sorežiserka: Nicola Panzer
Soscenografka: Stephanie Engeln
Kostumograf: Jacques Reynaud
Oblikovalka maske in lasulj: Manuela Halligan
Sooblikovalec svetlobe: Marcello Lumaca
Oblikovalec videa: Tomasz Jeziorski
Dramaturg: Konrad Kuhn
Lektorja: Anja Avbelj, Tomaž Zadnikar (zbor)
Zborovodkinja: Željka Ulčnik Remic
Koncertni mojster: Anna Morgoulets
Asistent dirigenta: Jakob Barbo
Asistent sorežiserke: Matej Prevc
Asistent scenografije: Flavio Pezzotti
Asistentka kostumografa: Flavia Ruggeri
Koordinatorka kostumografije: Anjana Pavlič Polšak
Korepetitorji: Kayoko Ikeda, Višnja Kajgana, Irena Zajec, Irina Milivojević, Stefan Pajanović
Korepetitorka zbora: Marina Đonlić
Šepetalca: Dejan Gebert, Urška Švara Kafol
Inspicienta: Tomaž Čibej, Višnja Fičor
Nastopajo:
Tristan – Daniel Frank k. g./ Jonathan Stoughton k. g.
Izolda – Magdalena Anna Hofmann k. g./ Edith Haller k. g.
Brangäne – Monika Bohinec k. g./ Dubravka Šeparović Mušović k. g.
Kralj Marke – Peter Martinčič
Kurwenal – Jože Vidic / Grga Peroš k. g.
Melot – Ivan A. Arnšek
Pastir – Matej Vovk
Krmar – Robert Brezovar
Glas mladega mornarja – Aljaž Farasin
Plesalci v kreativnem procesu – Maj Zalokar, Talita Sofija Komelj, Maja Lenasi, Manca Cerar, Tuza Tamás, Gregor Guštin, Sven Haring, Julija Banič, Zanika Čaušević
Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/tristan-in-izolda-3