Kralj Lear

Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Ostareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlajšo hčer Cordelio, odloči razdeliti kraljestvo med hčeri Goneril in Regan. Načrtuje, da bo živel nekaj časa pri eni, nekaj časa pri drugi, onidve, že utrujeni in razdraženi od njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate, s katerimi mu odvzemata veljavo in moč. Kralj Lear je drama o nasilju, radikalna analiza družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije moči. To je Gramscijev »čas pošasti«, ko stari svet še ni umrl, novi pa se trudi, da bi se vzpostavil. Svet, v katerem stari bogovi nočejo oditi mirno in po lastni volji, temveč rajši sejejo norost in kaos.

Avtorji popularne HBO serije Nasledstvo (Succession) so zavrgli svoj prvi načrt, po katerem bi lik karizmatičnega družinskega vodje Logana Roya umrl že na začetku serije. S pomočjo osnovne premise Kralja Leara so uvideli, da je boj za prestol najsilovitejši, če se uresničuje v času, ko je oče še živ, ko glava, čeprav oslabljena, noče pasti in vztraja. Stari svet, ki se s takim nasiljem upira svoji smrti, v smrt potegne vsako prihodnost. Kralj Lear je zato drama o nasilju, radikalna analiza družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu nekontrolirane tranzicije moči. O svetu, v katerem stari bogovi nočejo pasti mirno in po lastni volji, pač pa raje zgrmijo v norost in kaos, v nevihto. To je tragedija o očetih, ki za kraljestvo zahtevajo brezpogojno ljubezen in za sabo puščajo zlobne otroke, ki nimajo dosti izbire, naslednike, ki so prisiljeni, da si prostor in prestol izborijo s radikalnimi metodami, pogosto z usodnimi posledicami. In medtem ko se nekateri, kot Goneril, Regan in Edmund, žrejo do kosti, kot zveri, oropane svobode in empatije, drugi, kot revček Tom (Edgar) in Cordelia, oropani vsega, razen lastnih principov in načel, goli, revni in pregnani odhajajo v neznano, tavajoč, v puščavništvo. Ne glede na obsodbo in pogosto neprimerno kazen, ene in druge čaka takorekoč enak strašen konec. Vsi otroci v Kralju Learu so, tako kot šolski prijatelji pisateljice Jenny Esperbeck, rojeni ob koncu sveta, v pustinji prihodnosti.

Dino Pešut, Kralj Lear – kraljeve pesmi (odlomek iz gledališkega lista)

Zasedba

Prevajalec: Milan Jesih
Asistent režiserja: Žiga Hren
Dramaturg: Jernej Lorenci
Lektorica: Tatjana Stanič
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Avtor glasbe: Andraž Polič
Umetniški svetovalec: Gregor Luštek
Oblikovalca svetlobe: Jernej Lorenci in Branko Hojnik
Oblikovalec zvoka: Žiga Hren
Oblikovalec maske: Tomaž Erjavec
Asistentka režiserja (študijsko): Neža Dvorščak
Asistentka dramaturga (študijsko): Manca Tea Devetak

Nastopajo:

Janez Škof – Lear, britanski kralj
Tamara Avguštin – Goneril, njegova najstarejša hči
Mina Švajger – Regan, njegova srednja hči
Ivana Percan Kodarin – Cordelia, njegova najmlajša hči
Gorazd Logar – Vojvoda Albany, poročen z Goneril
Marko Mandić – Grof Gloucester
Timon Šturbej – Edgar, Gloucestrov starejši sin
Domen Novak – Edmund, Gloucestrov mlajši, nezakonski sin
Jure Henigman – Grof Kent
Peter Podgoršek – Oswald, Gonerilin strežnik

Avtorsko glasbo na posnetku izvajajo Blaž Celarec, Gregor Cvetko, Boštjan Gombač, Ivana Percan Kodarin, Alma Polič in Andraž Polič. V uprizoritvi je uporabljena skladba Henryja Purcella O solitude, my sweetest choice v izvedbi Andreasa Scholla in Ensemble Artaserse in pesem Everybody Loves Somebody Deana Martina.

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/kralj-lear-4