Foto: Tomaž Grom; CPGImpro
Zvočni performans.
Foto: Tomaž Grom; CPGImpro
Nastop Primoža Čučnika, Ane Pepelnik in Tomaža Groma (CPG) je interakcija govorjene besede in eksperimentalne zvočne slike, ki ne služi samo kot podlaga glasovno-pomenskemu nastopu, temveč se oba medija medsebojno dopolnjujeta in sodelujeta na način improvizacije.
Grom in Čučnik gradita zvočnost s pomočjo kontrabasa, zvočil in igral, uporabnih predmetov, najrazličnejših tolkal in »primitivnih« izvirov zvoka (npr. igrače, kovanci, frnikole, itn.) in z eksperimentalno rabo gramofona. Ana Pepelnik branje tekstovnega kolaža nadgrajuje s trenutnimi prebliski, menjavanjem glasovnih leg, hitrosti branja, ponovitvami in trenutnimi variacijami na tekstovno podlago. Nastop povezuje različne govorice „besede, zvoka, hrupa, šuma in tišine“, ki jih akterji, v luči sodobnih in inovativnih tokov v glasbi dvajsetega stoletja, razumejo kot enakovredne dele celote.
Zvok v nastajanju: ne v razmerju do tišine, temveč do samega sebe, do zvokov iz različnih virov, ki pa so v resnici en sam zvok, elementaren, enozložen, Zvok, prihajajoč iz prav tako enih samih Ust tišine. Abstrakcija, polna igrivosti, počasi in zanesljivo uhajajoča v spomin. (Blaž Lukan, Delo)
***
Primož Čučnik (mala zvočila, gramofon, teksti)
Ana Pepelnik (govor, glas)
Tomaž Grom (kontrabas, mala zvočila, elektronika)
Trajanje: 45 minut
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/uho-je-najljubsi-cut-pozornosti-e