Foto: Nika Hölcl
Cikel Noches de Tablao.
Foto: Nika Hölcl
Prvi večer cikla sodobnega flamenka Noches de Tablao tega leta začenja koncertno-plesna vizija umetnika, ki je s svojim ustvarjanjem izrazito preoblikoval in ukrojil prostor med jazzom in flamenkom – Guillermo McGill. Španski jazzovski bobnar, skladatelj in profesor urugvajskega porekla, čigar igranje je oblikovalo zvok nešteto legend flamenka in jazza, svoje globoko razumevanje glasbe kot žive snovi, kot utelešenega občutja, predstavlja s projektom Ples angela (La danza de un ángel).
Desetletja glasbenega delovanja so zgradila čudovit glasbeni um, v katerem se mladostniška pretencioznost in želja po dokazovanju umakneta modrosti in nadgradita v čisto sposobnost združevanja globoke čustvene izraznosti z glasbeno sofisticiranostjo. Guillermo McGill je v zasledovanju temeljnih tem duhovnosti našel prostor, kjer se srečajo posameznikova in kolektivna čustva, zgodbe in neizgovorljive resnice – v nenehnem dialogu z gibanjem, s plesom, z nevidnimi tokovi, ki oblikujejo naš notranji svet. Glasba z roko v roki s plesom je bila vedno najčistejši izraz človeškega duha, način, kako premostimo tišino in naselimo čas.
Obstaja kraj, kjer ta resnica še vedno živi, vtkana v vsakdanje življenje. Ples angela je našel navdih v Andaluziji, koščku sveta, kjer prebiva flamenko, umetniški jezik, ki ne pripoveduje le zgodb, temveč zaznamuje vsak trenutek, ki potrebuje glas. V njem je avtor projekta poiskal razumevanje ritma, ki presega tehniko in bolj spominja na pogovor, na preprostost dihanja in odmev nečesa starodavnega, a vedno novega. V tej viziji se Guillermo McGill srečuje s slovensko umetnico, plesalko in koreografinjo Urško Centa, ki svoj flamenko razvezuje tradicije ter z njim koplje naprej v iskanju novih metaforičnih ozemelj in identitet. Z izjemnimi sodelavci – seviljskima glasbenikoma, saksofonistom Bernardom Parillo in pianistom Chiquijem Cienfuegosom, madridskim kitaristom Álvarom del Vallem in slovenskim kontrabasistom Joštom Lampretom, skušajo premostiti razdalje ter skozi zvok in gibanje prečiti meje časa, prostora in njih samih.
»Dokler poslušamo in ustvarjamo glasbo, dokler negujemo pristno glasbeno komuniciranje, ohranjamo možnost, da zares živimo. Kajti glasba je – in je vedno bila – človeški način preživetja. Je odmev življenjske energije, spominov na minulo, manifestacija tega, kar bi sicer ostalo neizrečeno ali pretežko za prenašanje. Glasba nam omogoča, da doživimo, kar bi sicer ostalo nedosegljivo – ali neznosno. Najpomembnejši nauk, ki sem ga prejel, je, da glasbeno znanje ne obstaja zaradi samega sebe. Njegova resnična vrednost je v tem, da lahko občutek preneseš naprej, da ga deliš. In prav to si želimo ustvariti s tem projektom – Bernardo, Álvaro, Chiqui, Jošt, Urška in jaz.« Guillermo McGill
To ni zgolj koncert. To je vabilo v dimenzijo, kjer je glasba vse, kar je.
***
Guillermo McGill, bobni
Urška Centa, ples
Bernardo Parrilla, saksofon
Álvaro del Valle, kitara
Chiqui Cienfuegos, klavir
Jošt Lampret, kontrabas
Vir: http://veza.sigledal.org/dogodek/guillermo-mcgill-ples-angela-x-urska-centa-e