Foto: Nina Đurđević
Foto: Nina Đurđević
Beseda alarm izvira iz italijanskega izraza »all’arme!«, kar pomeni »k orožju!« ali »po orožje!« – krik opozorila, ki so ga zgodovinsko uporabljali za vzbujanje pripravljenosti in obrambe pred bližajočo se nevarnostjo napada oziroma invazije. "Arme", starejša oblika besede "armi," se nanaša na orožja za obrambo ali napad. Prav ta etimologija razkriva, da je koncept alarma tesno povezan z dejanjem priprave na boj, stalno budnostjo in pripravljenostjo na obrambo ali odziv na grožnjo. Sčasoma pa je pomen besede "alarm" presegel svoje vojaške korenine in začel zajemati opozorila na nevarnosti v širšem smislu, ki se nanašajo na različne situacije nujnih primerov. Kljub temu, da alarm sproža obrambo, odpira tudi vprašanja: Kdaj obramba postane napad? Kako uravnotežiti potrebo po zaščiti brez nevarnosti, da sam postanem grožnja?
V koreografiji za šest plesalcev Panzetti in Ticconi s Studiem za suvremeni ples gradita na ritmičnem potencialu človeškega koraka in raziskujeta moč sinhroniziranega in kolektivnega gibanja. Navdih črpata iz vojaškega koreografskega besednjaka ter se poglabljata v napetost med individualno agencijo in kolektivno silo, pri čemer se pokaže tanka meja med potrebno obrambo in možnostjo, da postanemo tisto, česar se bojimo.
Glasba: Hrvoje Nikšić
Oblikovanje svetlobe: Tomislav Maglečić
Vizualije: Tihomir Filipec
Nastopajo: Martina Tomić, Ida Jolić / Ema Crnić, Viktoria Bubalo, Marta Krešić, Filipa Bavčević, Nastasja Štefanič-Kralj
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/allarme