Kaj mi je povedal Joseph Beuys, ko sem mrtev ležal v njegovem naročju

Produkcija: Via Negativa
Režija: Bojan Jablanovec


Foto: Marcandrea

Solo perfomans Borisa Kadina

O kategorizacijah v umetnosti. Boris se na skrajno samoironičen način spopade s kategorizacijami v umetnosti: “Obstajajo tri osnovne kategorije umetnikov: tisti, ki si zaslužijo temo, s katero se ukvarjajo, tisti, ki bi si jo mogoče zaslužili in tisti, ki si je definitivno ne zaslužijo. Po moje si umetnik temo zasluži samo, če jo brezpogojno vzame nase in to dokaže s svojim telesom. Da bi to tezo danes dokazal, potrebujem nož.” Joseph Beuys je po Borisovih besedah umetnik, ki je izven vseh kategorij. Edini, ki bi lahko govoril o Beuysu je mrtev zajec, ki je na otvoritvi njegove prve samostojne razstave (26. nov., 1965), ležal v njegovem naročju in poslušal razlago Josepha Beuysa o delu Josepa Beuysa.

Zasedba

Zamisel in besedilo: Boris Kadin in Bojan Jablanovec
Video: Bojan Jablanovec
Glas: Joseph Beuys, Ja ja ja ja ja, nee nee nee nee nee
Maska: Sanela Milošević

Nastopa:

Boris Kadin


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/kaj-mi-je-povedal-joseph-beuys-ko-sem-mrtev-lezal-v-njegovem-narocju