Foto: Christophe Raynaud de Lage
Foto: Christophe Raynaud de Lage
Dogajanje se razvija na generalki istoimenske drame. To je tudi dan, ko je Nádia povabljena, da skupaj z drugimi materami priča na sodišču v primeru, ki ga je vložila proti državi zaradi slabega ravnanja s svojim sinom in drugimi otroki. V enem samem dnevu doživimo grško tragedijo v njeni generalni vaji. Vendar Nádia težko igra vlogo Hekube, saj Evripidove besede včasih zamenjuje s tistimi, ki jih mora izreči na sodišču. Ko vadi vlogo Hekube, se zave, da vadi lastno pričevanje. V tem prepletu Nádjinih svetov se prepletajo tudi resnični in fiktivni liki. Agamemnon, ki ga Hekuba prosi za pravico, da se maščuje Polimestorju, postane sodnik in ga Nádia prosi za pravico, da bi kaznovala odgovorne za trpinčenje njenega sina. Molk politikov, ki so skušali primer zamolčati, se zlije z dilemo Odiseja, Hekubinega dolžnika, a je zaradi vojnih zakonov prisiljen sodelovati v njeni tragediji …
Predstava je strukturirana kot potovanje skozi čas, strnjeno v en dan. Generalka je sestavljena iz aktualnih dogodkov in tudi iz plasti spominov na prejšnje vaje, podobno je sojenje zapletena in dramatična mešanica časa, ko je bil zločin storjen, sedanjosti in s sodbo sodišča pogojene prihodnosti.
Razen igralke, ki igra Nádio v vlogi Hekube, vsak igralec igra vsaj dva lika: prvega v kontekstu generalne vaje Evripidove igre in drugega v kontekstu sojenja glede trpinčenja Nádjinega sina. Zbor, ki ga sestavlja vsa igralska zasedba (razen igralke, ki igra Nádio), odigra vlogo pripovedovalca, ki je priča tema prepletenima svetovoma, hkrati pa odpira pogled v univerzalne napetosti, ki brišejo meje med tema realnostma.
Tiago Rodrigues (1977, Lizbona) je portugalski gledališki režiser, dramatik in igralec. Študij gledališke režije je opravil na Lizbonski gledališki in filmski šoli (ESTC). Rodrigues je znan po svojih režiserskih načelih, ki združujejo in prepletajo elemente klasične in sodobne dramatike, načrtno kršijo in presegajo ustaljene meje gledaliških konvencij. Je eden od ustanoviteljev gledališke skupine Mundo Perfeito in njen umetniški vodja. Med letoma 2015 in 2018 je bil umetniški vodja Teatra Nacional D. Maria II v Lizboni. Njegove produkcije pogosto združujejo različne umetniške oblike, ki vključujejo literaturo, glasbo in vizualne umetnosti ter s tem ustvarjajo poglobljene in privlačne izkušnje za občinstvo. Znan je po reinterpretiranju klasičnih del, vključevanju aktualne problematike in odpiranju zahtevnih družbenopolitičnih tem. Ključno za njegov ustvarjalni razvoj je bilo sodelovanje z belgijsko skupino tgSTAN leta 1997, znano po specifičnih razmerjih, ki temeljijo na odsotnosti hierarhije. V letih sodelovanja v skupini je razvil igralske sposobnosti, se začel intenzivno ukvarjati z dramskim pisanjem in nadgradil načela kolektivnega ustvarjanja. Začel je pisati scenarije, eseje, pesmi, več je začel tudi režirati. Leta 2003 je z Magdo Bizarro ustanovil skupino Mundo Perfeito, skupino brez lastnega sedeža, s katero je gostoval po številnih portugalskih in evropskih gledaliških odrih. Gledališče Tiaga Rodriguesa bodisi s kombiniranjem dokumentarnih zgodb in fikcije, dramske klasike in sodobne literature je globoko zakoreninjeno v ideji pisanja za igralce in z njimi, ki išče poetično preobrazbo realnosti skozi gledališka orodja. Leta 2021 je bil imenovan za vodjo gledališkega festivala v Avignonu. Štiriletni mandat je začel 2022.
Francoski prevod: Thomas Resendes
Scenografija: Fernando Ribeiro
Kostumografija: José António Tenente
Oblikovanje svetlobe: Rui Monteiro
Glasba in zvok: Pedro Costa
Umetniško sodelovanje: Sophie Bricaire
Slovenski prevod: mag. Anina Oblak
Nastopajo (z igralskim ansamblom Comédie-Française):
Éric Génovèse – v vlogi Zbora in drugega Korifeja; Bonnefoy, koordinator mladinskega doma; Novinar
Denis Podalydès – v vlogi Agamemnona; Tožilca
Elsa Lepoivre Nádia – v vlogi Hekube
Loïc Corbery – v vlogi Polimestorja; Državnega sekretarja
Gaël Kamilindi – v vlogi Zbora in Služabnika; Duboisa, Nekdanjega uslužbenca mladinskega doma; Novinar
Élissa Alloula – v vlogi Zbora in Korifeja; Nérine, nadomestne uslužbenke mladinskega doma
Séphora Pondi – v vlogi Zbora; Odvetnice; Loyal, vzgojiteljice mladinskega doma
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/hekuba-ne-hekuba