Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Drama.
Aksle si želi izginiti. Zapustiti namerava dom, ljubimca, mesto, v katerem je odraščal, starše in sestro. Spakiral je stvari, se usedel v avto in odpeljal, nato pa se je ustavil ob robu ceste. Ne more oditi, ne da bi se poslovil od mame in sestre, ki v tem trenutku sedita na klopi ob reki poleg pokopališča. Preden ju najde, se ob klopi zvrsti množica oseb: sosed, njegova noseča nekdanja žena, žalujoča vdova in drugi. Njihove usode se razkrivajo v odnosih s soljudmi.
Čas za veselje je natanko to: igra o odnosih. Ukvarja se z vprašanjem, kdo smo drug drugemu, kako sebe dojemamo in vzpostavljamo v odnosih s svojimi bližnjimi. Govori o vsem, kar je v odnosih lepo in hkrati težko, pa naj gre za ljubezenska razmerja, družinske in prijateljske vezi ali zgolj naključna znanstva. V središče zanimanja postavi motiv razhoda in motiv osamljenosti ter se vpraša, kaj pomenita kot nasprotji pripadnosti in skupnosti.
Igra je napisana v značilni pisavi Arneja Lygreja, ki uporablja vsakdanjo govorico, da bi jo povzdignil v območje poezije. Zanjo sta značilni fragmentarnost in eliptičnost, izpod katerih silijo na plan silovita čustva dramskih oseb. To je samo na videz preprosta, v resnici pa zelo rafinirana in kompleksna pisava, ki ji uspe ubesediti tudi najbolj protislovne misli in občutke.
Arne Lygre je eden najuspešnejših sodobnih norveških pisateljev in dramatikov. Rodil se je leta 1968 v obmorskem Bergenu, ki je za Oslom drugo največje mesto v državi in velja za prestolnico slikovitih norveških fjordov. Preden se je posvetil dramatiki in gledališču, se je ukvarjal z igro in pisanjem proze. Za zbirko kratkih zgodb Pravi čas (2004) je prejel prestižno norveško literarno nagrado brage, izdal pa je tudi romana Zadnji obraz in Moj mrtvec (2009). V gledališču je debitiral leta 1998 z dramo Mama in jaz in moški, odtlej pa je napisal več kot deset iger, ki so bile prevedene v številne tuje jezike ter uprizorjene na evropskih in svetovnih odrih. Slovensko občinstvo ga pozna po uprizoritvi igre Izginem (2011), ki jo je leta 2021 uprizoril Jaka Smerkolj Simoneti (AGRFT in Glej). Zanjo je Lygre leta 2012 prejel Ibsenovo nagrado, za dramo Dopustim ti, da si pa leta 2017 nagrado Hedde Gabler.
Drama Čas za veselje je bila napisana leta 2021 in zagotovo pomeni eno največjih uspešnic na evropskih gledaliških odrih ta hip, saj je bila doslej prevedena v švedščino, nemščino, francoščino in angleščino. Trenutno jo med drugim igrajo v gledališču Det Norske Teatret v Oslu, gledališču Dramaten v Stockholmu, gledališču Oberhausen v Nemčiji in gledališču Odéon v Parizu.
Prevajalka: Marija Zlatnar Moe
Dramaturginja: Petra Pogorevc
Scenograf: Igor Vasiljev
Kostumograf: Leo Kulaš
Avtor glasbe in oblikovalec zvoka: Val Fürst
Lektorica: Maja Cerar
Svetovalec za gib: Damjan Kecojević
Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos
Asistentka scenografa: Katarina Majcen
Asistentka kostumografa: Lara Kulaš
Nastopajo:
Mati, Druga mati – Judita Zidar
Sestra, Druga sestra – Klara Kuk
Jaz (Aksle), Drugi jaz (David) – Matevž Sluga
Vdova, Vdovec – Mirjam Korbar
Bivša žena, Bivši mož – Nataša Tič Ralijan
Sosed, Soseda – Jaka Lah, Gašper Jarni
Sirota brez očeta, Druga sirota brez matere – Filip Štepec k. g.
Druga sirota brez očeta, Sirota brez matere – Gal Oblak k. g.
Prva slovenska uprizoritev
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/cas-za-veselje