Foto: Borut Bučinel
Foto: Borut Bučinel
Dokumentarna proslava.
Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.
(55. člen Ustave Republike Slovenije)
Slovenija ima v ustavi zapisano pravico do kontracepcije in umetne prekinitve nosečnosti. V Sloveniji je varen abortus razmeroma dostopen, hormonska kontracepcija pa je povečini brezplačna. To je v svetovnem merilu redkost.
Uprizoritev 55. člen se bo podala v osemdeseta in začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Rekonstruirala bo obdobje, v katerem se je socialistični sistem bližal koncu in so v celotni regiji naraščale nacionalistične težnje, obenem pa so ta čas močno zaznamovala nova družbena gibanja in feminizem. Kot socialistična republika je imela Slovenija že od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do odločanja o rojstvih otrok, ko se je osamosvajala, pa je bila ta pravica znova postavljena pod vprašaj. Pri oblikovanju nove ustave je največ polemik sprožal prav člen, ki je zadeval reproduktivne pravice žensk. Nekatere_i so predlagale_i, da bi ga preprosto izpustile_i. Ženske oz. feministične skupine so se proti temu odločno borile in vztrajale, da morajo te pravice ostati zapisane v ustavi.
Dokumentarna predstava temelji na arhivskem gradivu, zapisih o tistem času ter pogovorih s pripadnicami tedanjih feminističnih iniciativ in borkami za reproduktivne pravice žensk. Tako osvetli pripoved o povezovanju v skupine, podpori in zavezništvu, zaradi katerih je pravica do izbire v Sloveniji danes zaščitena z ustavo.
Predstavo je navdihnila knjiga Kako smo hodile v feministično gimnazijo (ur. Vlasta Jalušič, Založba /*cf.), nastala pa je na osnovi intervjujev z nekaterimi akterkami boja za 55. člen slovenske ustave. Uporabile_i smo avdio in video posnetke iz Arhiva RTV Slovenija, Arhiva FV in iz zasebnih arhivov intervjuvank.
Pomembni referenci sta bili tudi knjiga Kapital in reproduktivne pravice: Zahodne kapitalistične države Lilijane Burcar (Založba Sophia) in misel »This is a story with too many possible beginnings and few endings.« (To je zgodba s preveč možnimi začetki in malo konci.) iz predstave Gosie Wdowik: She was a friend of someone else (Bila je prijateljica neke_oga druge_ga, Nowy Teatr).
Dramaturgija: Urška Brodar, Tjaša Črnigoj
Soavtorstvo scenarija: Tamara Avguštin, Tjaša Črnigoj, Anja Novak, Katarina Stegnar, Miranda Trnjanin
Asistentka dramaturgije: Helena Šukljan
Scenografija in kostumografija: Tijana Todorović
Asistentka scenografije, kostumografije in videa: Lene Lekše
Glasba in oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Video: Ana Čigon
Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel
Lektorica: Mateja Dermelj
Intervjuvanke: Mojca Dobnikar, Vlasta Jalušič, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Metka Mencin, Tanja Rener, Mirjana Ule, Živa Vidmar
Nastopajo:
Tamara Avguštin
Anja Novak
Katarina Stegnar
Miranda Trnjanin
Partnerica uprizoritve 55. člen je RTV Slovenija.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/55-clen