Foto: Nada Žgank
Plesna predstava.
Vsak solo te trilogije je v ozadju imel izjavo, ki jo je avtorica uporabila za vodilo.
Vodilo prvega sola je bilo Nisem telo, nisem niti um.
Vodilo drugega sola je bilo Jaz sem nič in nihče.
Vodila tretjega sola so Sem v stanju, v posebnih okoliščinah, v katerih je nekdo ali nekaj v specifičnem trenutku. Sem oblika. Sem situacija. Samo sedim poleg in pustim, da čas leti.
Življenje je dolg sprehod, kjer hoja in tišina spadata skupaj. Tišina je tako abstraktna, kot je hoja konkretna. Hoja dopusti možganom preboj skozi nekatere lastne hiper-racionalne filtre. Hodiš. Ne zavedaš se, toda ves čas padaš, z vsakim korakom malo padeš in se potem ujameš, tik preden padeš. Ko hodiš, se tvoje poti zapirajo, in ko se ozreš nazaj, vidiš pot, ki je tvoje noge ne bodo nikoli več prehodile. (Povzeto po Erling Kagge: Hoja)
Avtorska glasba: Matevž Kolenc
Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak
Kostumografija: Tina Pavlin
Scenografija: Vita Osojnik
Uporabljeni objekti: Tilen Sepič
Nastopa: Vita Osojnik
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/prostor-z-razgledom