Ko sem še

Foto: Arhiv CD

Ko sem še je komorna opera o odhajanju ljubljene osebe s kronično napredujočo boleznijo možganov, demenco. Ko preteklost vdira v sedanjost, ko je bolečina in je strah. Nemir. Izguba identitete in občutka lastne vrednosti. Demenca prizadene tako posameznika kot njegove ljubljene in bližnje. Ko se zdi, da si ne delimo več istega časa in prostora, se še lahko srečamo? V pesmi, v glasbi? V dotiku, v tišini?

V čuteči prisotnosti.

Demenca se po nevroloških mehanizmih in poteku razlikuje pri vsakem človeku. Prepoznavati procese, ki spremljajo demenco, in različne oblike podpore, ki so na voljo svojcem, je zanje lahko neprecenljivo in tudi praktično koristno. Z delom Ko sem še naslavljajo vprašanje, kako biti skupaj, kako se povezati, ko se zdi, da to ni več mogoče.

Ker je pri osebah z demenco opazno, da se glasbene strukture občutno dlje in stabilneje ohranjajo kot druge kognitivne strukture, lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti, kar deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta.

Zasedba

Glasba: Bojana Šaljić Podešva v sodelovanju z Ingrid Mačus
Libreto: Saška Rakef Perko
Oblikovanje prostora: Jasna Hribernik
Dirigentka: Jerica Bukovec

Nastopajo: Barbara Jernejčič Fürst, Irena Yebuah Tiran, mezzosopran; Katja Konvalinka, Rebeka Pregelj, sopran; Jožica Avbelj, Ana Tereza Perko, igra

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ko-sem-se