Foto: Arhiv Bunker
Foto: Arhiv Bunker
Avtorska predstava kolektiva REAKTOR.
Predstava je odziv na čas hitro razvijajočega se individualizma, kjer še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje, kaj pravzaprav pomeni biti posameznik. Vzpostavljanje in rušenje osebnostnih mej postaja nepogrešljiva veščina, avtonomija je predstavljena kot najvišja vrednota, a vseeno smo ujeti v zgodovinske posledice stereotipizacije spolnih vlog, ki se še dodatno razraščajo v paradoksalnem svetu politične hiperkorektnosti in new-age aktivizma. Skozi avtorske prizore ustvarjalci premišljujejo svojo pozicijo v družbi ter preizkušajo meje med lastnim prepričanjem in naučenimi vzorci, preizprašujejo dinamiko spolov, izpostavljajo spolno nasilje med vrstniki, spregovorijo o lastnih strahovih, stiskah, jezi in krivici, o občutku krivde in iskanju izgovorov, ki jih poznamo vsi, a si o njih ne upamo spregovoriti. Predstava je generacijska gesta posega v vrzeli v komunikaciji, izpostavitev zamolčanih praznih prostorov pri temi spolnosti in spolnih zlorab. Kako se brez nasilja boriti proti represiji samoumevnosti, apatije in idejnega konzumerizma? Kako postavljati vprašanja tako, da nanje ne bi dobili že stokrat slišanih odgovorov? Mlada generacija gledaliških ustvarjalcev išče vrzeli družbenih konsenzov zaradi katerih se zdi, da je danes golota enostavnejša od ranljivosti.
Dramaturgija: Katja Markič
Oblikovanje zvoka: Aljoša Živadinov Zupančič, Ana Jerina
Oblikovanje svetlobe: Tin Matuš
Kostumografija in oblikovanje plakata: Claudi Sovrè
Psihosomatika: Gregor Luštek
Nastopajo: Jure Žavbi, Kaja Petrovič, Julita Kropec
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/krik-vrzeli