Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Balet Renata Zanelle po tango operi María de Buenos Aires Ástorja Piazzolle.
Tango opera María de Buenos Aires je v smislu glasbenega žanra nekonvencionalna stvaritev. Skladatelj jo je označil za operito, kar naj bi pomenilo »manjše glasbeno delo«. Leta 1967 je urugvajsko-argentinski pesnik Horacio Ferrer izdal zbirko pesmi, posvečeno argentinskemu skladatelju Ástorju Piazzolli. Ta je bil nad zbirko navdušen, saj je pesnik s svojimi besedili v skladatelju vzbudil takšne občutke, kot jih je ta želel vzdramiti pri poslušalcih njegove glasbe. Tako je kmalu prišlo do sodelovanja. Maríi de Buenos Aires, njunem prvem skupnem delu, ki je bilo premierno uprizorjeno maja leta 1968 v dvorani La Planeta v Buenos Airesu, so sledila še druga, kot na primer Balada para un loco. María de Buenos Aires, ki je nastala, ko so v Evropi in Severni Ameriki potekala študentska, feministična ter protivojna gibanja, je v domači Argentini naletela na drugačne okoliščine. Takratna vlada je želela zatreti vse oblike nemoralnosti, kar je med drugim vključevalo tudi pretirano avantgardnost. Tako so po premieri kritiki delu očitali obskuren, nadrealističen in zaradi svoje poetičnosti nerazumljiv libreto, kar je del občinstva odvrnilo od ogleda predstave. Ferrer je na to odgovoril, da je bistvo dela ravno v tem. Ne gre za to, da ga razumemo, pač pa, da delo ustvari vzdušje, ki v občinstvu vzbudi različna močna čustva. Glasba, tako imenovani novi tango (tango nuevo), odraža čas in okolje svojega nastanka, in sicer z vključevanjem takrat modernejših slogov in instrumentov, kot so na primer vibrafon, električna kitara in bobni, s hkratnim ohranjanjem tradicionalnih prvin argentinskih glasbenih tradicij, kot je dialog v verzih in vključevanje tradicionalnih tango instrumentov, kot so flavta, akustična kitara, violina in bandoneon.
Kdo je María, glavna junakinja operite? María je Buenos Aires in je tango, pravi Ferrer. To se odraža v libretu, ki združuje ulični sleng takratnega kriminalnega življenja ter biblične in obredne reference. V operiti smo priča Maríinemu rojstvu, smrti in njenemu vstajenju. María pa je predvsem poosebljena ženskost, ki kljub nenaklonjenemu okolju v sebi ostaja nepokvarjena, čista.
Za slovensko občinstvo bo María de Buenos Aires uprizorjena prvič, in sicer kot baletna premiera. Predstava v koreografiji Renata Zanelle ter režiji Yulie Kristoforove bo povezala in poenotila ples, besede in petje v umetniško delo, ki bo brisalo razdaljo med občinstvom in umetnikom.
Tamara Šmit, Tatjana Ažman
Glasba: Ástor Piazzola
Libreto: Horacio Ferrer
Prevod govorjenih delov libreta: Marja Filipčič Redžić
Glasbeni vodja orkestra: Marko Hatlak
Glasbena vodja vaj in zborovodja: Željka Ulčnik Remic
Svetovalec za glasbo: Ayrton Desimpelaere
Dramaturginja: Tatjana Ažman
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Kostumografki: Alexandra Burgstaller in Anne Marie Legenstein
Scenografki: Vasilija Fišer
Avtorska poslikava: Gregor Smukovič
Oblikovalca zvoka: Luka Berden in Albert Pučnik
Asistenti predstave: Olga Andreeva, Stefan Caparoiu, Mojca Kalar, Leonid Kouznetsov, Rita Pollacchi
Gostujoči asistent predstave: Misha Sosnovschi
Lektorja: Marja Filipčič Redžić (slovenski jezik) in Mariano Cecowski (španski jezik)
Korepetitorja: Stefan Pajanović, Marina Đonlić
Šepetalca: Urška Švara Kafol, Dejan Gebert
Inspicient: David Grasselli
Operni solisti:
María / Maríina senca – Nuška Drašček / Sara Briški Cirman k. g.
Glas tiste nedelje – Ivan Andres Arnšek / Juan Vasle
Duende, igralska vloga – Lukas Zuschlag / Višnja Fičor
Glasovi treh zidarskih kraljev – Višja Fičor / Meta Mačak, Manca Hribar, Darja Novak, Christina Thaler, Robert Brezovar, Damjan Kozole, Martin Meglič, Matej Velikonja
Baletni plesalci:
María – Tjaša Kmetec / Erica Pinzano
María, dekle – Ana Klašnja / Nina Noč
María, otrok – Nina Kramberger / Mariya Pavlyukova
Desiderio – Kenta Yamamoto / Matteo Moretto
Rocco – Filip Jurič / Yuki Seki
Juan – Oleksandr Koriakovskyi / Filippo Jorio
Liber – Filippo Jorio / Oleksandr Koriakovskyi
Eros – Hugo Mbeng / Solomon Osazuva
Lutke – Filippo Jorio, Marin Ino, Lukas Bareman / Oleksandr Koriakovskyi, Erica Pinzano, Matteo Moretto
Dr. Freud – Iulian Ermalai / Alexandru Barbu
Duendejev pomočnik – Tomaž Horvat / Ivan Greguš
Plesalke in plesalci – Marin Ino, Erica Pinzano, Yuki Seki, Georgeta Capraroiu, Sorina Dimache, Emilie Gallerani Tassinari, Eva Gašparič, Nina Kramberger, Barbara Marič, Gabriela Mede, Barbara Potokar, Katja Romšek, Urša Vidmar, Alexandru Ioan Barbu, Lukas Bareman, Gregor Guštin, Tomaž Horvat, Matteo Moretto, Denise Di Cicco, Lara Flegar, Romana Kmetič, Olga Kori, Antonija Novotny, Mariya Pavlyukova, Neža Rus, Ivan Greguš, Oleksandr Koriakovskyi, Gaj Rudolf, Aleks Theo Šišernik, Goran Tatar, Nađa Mrašić, Solomon Osazuva k. g.
Komorni orkester:
Harmonika – Marko Hatlak k. g.
1. violina – Domen Lorenz / Jelena Pejić
2. violina – Katarina Kralj / Polona Ruter
Viola – Ana Glišić / Laslo Babinski
Violončelo – Urban Marinko / Bernardo Brizani k. g.
Kontrabas – Luka Gaiser k. g.
Flavta – Zala Gvardjančič / Barbara Spital k. g.
Akustična in električna kitara – Klemen Smolej k. g.
Klavir – Manca Udovič k. g.
Tolkala 1 – Gašper Gradišek / Katarina Kukovič k. g.
Tolkala 2 – Petra Vidmar / Maja Povše k. g.
Krstna uprizoritev
Predstava vsebuje prizore občutljive narave, zato se ogled mlajšim od 12 let odsvetuje.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/maria-de-buenos-aires