Foto: Nada Žgank
Družinska predstava.
Kratek roman Harun in morje zgodb je prvo delo, ki ga je Salman Rushdie napisal leta 1990, za Satanskimi stihi in po dveh letih tišine po izrečeni smrtonosni fatvi. Gre za fantazmagorično zgodbo o svobodi govora. Začne se v mestu, tako žalostnem, da je pozabilo svoje ime. Mladi Harun živi s svojim očetom Rašidom, slavnim pripovedovalcem zgodb. Ko ju zapusti Harunova mati, oče zgubi dar pripovedovanja in sin se odpravi iskat navdih zanj do morja zgodb. Ko ga najde, ugotovi, da ga onesnažujejo privrženci tišine, vojska z zašitimi usti, ki ne verjamejo, da so zgodbe pomembne, če »še resnične niso«. Od obstoja tokov morja zgodb je odvisna sreča Harunove družine. Knjiga svoj imaginarij jemlje iz klasičnih indijskih pripovedk, Tisoč in ene noči, pa tudi iz Gospodarja prstanov in nekaterih Gogoljevih in Kafkovih novel.
Roman je Rushdie napisal za svojega sina, od katerega je bil v času pisanja ločen zaradi varnosti. V svojih postavitvah »pravljic za odrasle«, kamor Harun gotovo spada, Ivana Djilas vedno znova naslavlja kar najširšo publiko – od otrok do njihovih staršev. Ivana o svoji ljubezni do pravljic zapiše naslednje: »V sodobnem svetu se človek zelo hitro lahko zgubi. Zelo hitro se znajde v situaciji, da teče kot hrček na kolesu in se sploh več ne zaveda, zakaj to počne. Gledališče ima še vedno privilegij, da je prostor miru. Čas brez hitrih informacij. Čas, da počasi razmišljamo o eni stvari. O temeljnih stvareh. O velikih vprašanjih. In pravljice so prav to – razmislek o tem, kaj je na začetku in kaj na koncu. Roman Harun in morje zgodb odpira vprašanje smisla in (ne)koristnosti umetnosti. Kakšen smisel imajo zgodbe, ki za povrh še resnične niso, se sprašuje pisatelj Salman Rushdie skozi usta svojega mladega protagonista Haruna. Enako govori človek Rushdie, potem ko mu zaradi pripovedovanja grozi smrt. Harunov oče Rašid pa odgovarja, da je pripovedovanje zgodb edino delo, ki ga obvlada. Tako je tudi v gledališču. Zgodbe so edino delo, ki ga obvladamo. Zato smo tukaj. In to je hudo pomembno delo.«
Avtorica dramatizacije: Ivana Djilas
Prevajalec: Jure Potokar
Scenografinja: Sara Slivnik
Kostumografinja: Jelena Proković
Avtorica videa: Vesna Vega
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Lektorica: Barbara Rogelj
Svetovalec za animacijo: Brane Vižintin
Oblikovalec luči: Igor Remeta
Oblikovalec maske: Matej Pajntar
Naslov izvirnika: Haroun and the Sea of Stories
Nastopajo:
Pravljičar Rašid Kalifa – Borut Veselko
Harun Kalifa – Živa Selan
Mama Soraja, Mnogousta riba, Čvek, Princesa Batčit – Vesna Pernarčič
Soseda Onita, Voznik avtobusa Ampak, General Kitab – Darja Reichman
Gospod Sengupta, Naduti šef, Princ Bolo, Katam Šud – Blaž Setnikar
Vodni džin Če, Veliki nadzornik z imenom Veliki nadzornik – Aljoša Ternovšek
Nenasmejani mož, Plavajoči vrtnar, Bojevnik teme Murda in njegova senca – Željko Božič k. g.
Nenasmejani mož in drugi vojaki – Dominik Vodopivec k. g.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/harun-in-morje-zgodb