Dan, ko jaz ni bil več jaz

Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Roland Schimmelpfennig je eden najradikalnejših in najpomembnejših sodobnih dramskih avtorjev in njegovo besedilo Dan, ko jaz ni bil več jaz, napisano leta 2018, se izjemno lucidno, a hkrati nepredvidljivo poigrava s tesnobo in stisko današnjosti.
V ospredje postavi osnovno družinsko celico, očeta, mater in njuna otroka, sina in hčer, ki na poletni večer sedejo za družinsko mizo. Vsakdanjost situacije, v kateri je vsaka gesta predvidljiva in v kateri si nimajo ničesar več povedati, se začne sesuvati, ko se v prostoru pojavi dvojnik očeta oziroma moža. Ta gesta, ki je sicer dramsko znana predvsem iz komičnih zapletov, v zgodbi sproži brutalnost soočanja akterjev samih s seboj ter z lastnima preteklostjo in prihodnostjo.

Kot namiguje že naslov drame, se pred nami začne dekonstrukcija dneva, ko je posameznik na surrealen način prenehal biti on sam in se s tem poglobil v tisto, kar ga vzpostavlja kot individuuma.

Schimmelpfennig pred nami razprostre možnost vpogleda v lastno življenje, če bi čas lahko zavrteli nazaj in v preteklosti sprejemali drugačne odločitve. Preigra tiste že preživete trenutke protagonistov, ki so po svoje zaznamovali njegovo ali njeno zdajšnjost, ter se vpraša po možnosti drugačne sedanjosti. S tem globoko in neizprosno zareže v človeško psihologijo neizživetih in neizraženih želja, ki kulminirajo v naših frustracijah in nezmožnosti soočenja s sedanjim trenutkom. Razgali intimne odnose in zariše vzporednico med političnim oziroma družbenim in osebnim, ko secira družinsko dinamiko, zakonsko zvezo in vlogo starševstva v preobremenjeni in hiperprodukcijski današnjosti.

Schimmelpfennig se poigrava z distinkcijo med realnim in fiktivnim in to je tudi namen uprizoritvene strategije: želja predstave je s kolektivno pripovedno logiko, ki hodi po tanki meji med zelo brutalno realnim in sanjsko humornim, ustvariti pripoved o posamezniku in družini v današnji stiski. Ko ima človek občutek, da mu je na voljo vse, razen lastnega življenja, se namreč zastavi vprašanje, kaj pravzaprav vzpostavlja človekovo identiteto – njegove odločitve, okolje ali odnosi, v katere je vpet?

Maša Pelko

Zasedba

Prevajalka: Anja Naglič
Dramaturg: Rok Andres
Scenograf: Dorian Šilec Petek
Kostumograf: Andrej Vrhovnik
Skladatelj: Blaž Gracar
Lektorica: Tatjana Stanič
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Svetovalka za gib: Bojana Robinson

Nastopajo: 

Saša Tabaković – Moški 1
Maruša Majer – Hči
Domen Novak – Sin
Klemen Janežič – Moški 2
Barbara Cerar – Ženska 1
Tina Vrbnjak – Ženska 2

Prva slovenska uprizoritev

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/dan-ko-jaz-ni-bil-vec-jaz