Foto: Peter Uhan / SNG Nova Gorica
Glasbena komedija.
Vojne je konec. V mesinsko palačo pride na obisk skupina vojakov, med njimi tudi Claudio in Benedikt. Prvi se na mah zaljubi v Hero, hčer mesinskega vojvode, drugi pa se zaplete v besedno dvobojevanje z njeno sestrično Beatrice. Prvi par se hitro dogovori za poroko, drugi ljubezen prezira in se iz nje kar naprej norčuje. A v palači se porodi skrivni načrt, po katerem naj bi se tudi Beatrice in Benedikt zaljubila. Tako se začne komedija zmešnjav, polna romantike in bistroumnosti, strasti, skrivnosti, zvijač in zarot … Toda lahkotna igra zdrsne v zlobne spletke, ki postanejo življenjsko usodne, a se iz njih vendarle izvije srečen konec, dvojna poroka.
Tokratna uprizoritev Shakespearove klasične komedije o dveh parih zaljubljencev z različnimi pogledi na zaljubljenost bo v ospredje postavila konflikt, ki nastane, ko se po dolgem času iz vojne vrnejo možje in doma najdejo ženske, ki so se v tem času navadile na življenje brez moških – samoodločanje, samostojnost, svobodo. Zato jim niso več pripravljene prepustiti moči in tu se začnejo novi razlogi za zabavne prepire, v katerih kljub vsemu, kot vedno v vseh časih in krajih, zmagata naklonjenost in ljubezen, saj moški in ženske drug brez drugega ne morejo obstajati.
Komedijo Williama Shakespearja, eno najlepših komedij svetovne dramske zakladnice, prirejeno v sodobnem duhu emancipacije in na vseh področjih prebujajoče se ženske energije, je na oder SNG Nova Gorica postavila Ivana Djilas, prepoznavna po glasbeno gledaliških spektaklih, kakršna je tudi tokratna uprizoritev.
Beatrice: Knezi in grofje! Knežje pričanje vsekakor, krasna zgodba, krasen grof, cukergrof! Samo zaradi njega da sem moški! Ali da imam prijatelja, ki bi bil moški zaradi mene! Ampak možatost se je razlezla v poklončke, pogum v dobrikanje, možje so postali en sam finčkan jezik. Zdaj je hraber kot Herkul, kdor izusti laž in jo potrdi s prisego. S samo željo ne morem postati moški; torej bom umrla ženska s samo žalostjo.
William Shakespeare
Prevajalec: Srečko Fišer
Dramaturg: Marko Bratuš
Svetovalec za umetniško besedo: Aleš Valič
Lektorica: Anja Pišot
Avtor glasbe: Boštjan Gombač, Joži Šalej
Scenografinja: Sara Slivnik
Kostumografinja: Jelena Proković
Oblikovalka giba in koreografinja: Lada Petrovski Ternovšek
Oblikovalec scenskih elementov: Gorazd Prinčič
Oblikovalec mask: Branko Drekonja
Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta
Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec
Asistent režiserke: Kristijan Atanasov
Asistentka scenografinje: Katarina Prislan
Asistentka kostumografinje: Saša Dragaš
Nastopajo:
Don Pedro, knez Aragonski – Radoš Bolčina
Don Juan, njegov nezakonski brat – Žiga Saksida k. g.
Claudio, mlad plemič iz Florence – Matija Rupel k. g.
Benedikt, mlad plemič iz Padove – Jure Kopušar k. g.
Leonata, guvernerka Mesine – Ana Facchini k. g.
Antonia, njena sestra – Urška Taufer k. g.
Baltazar, pevec – Joži Šalej k. g.
Boracho, Don Juanov spremljevalec – Andrej Zalesjak k. g.
Sestra Frančiška – Maja Poljanec k. g.
Drnulja, stražmojster – Iztok Mlakar k. g.
Šibav, njegov pomočnik – Peter Harl k. g.
Stražnik – Francesco Borchi k.g., Žiga Udir k. g.
Pisarka – Medea Novak k. g.
Hero, Leonatina hči – Ivana Percan Kodarin k. g.
Beatrice, Leonatina nečakinja – Patrizia Jurinčič Finžgar k. g.
Margareta, Herina družabnica – Lara Fortuna k. g.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/mnogo-hrupa-za-nic-1