Pod svobodnim soncem

Foto: Peter Giodani

Epopeja po romanu Frana Saleškega Finžgarja.

Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja je veliki slovenski zgodovinski roman in ena naših temeljnih literarnih umetnin, ne samo zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi vrhunske romaneskne razkošnosti, ki je pred pol stoletja pritegnila celo Hollywood k ideji o snemanju filmskega spektakla. Ideja žal (še?) ni bila realizirana, je pa Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, doživela različne literarne priredbe, priredbe za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno, je Gorana Vojnovića navdihnila tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila – sodobne interpretacije mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od časa nastanka romana do današnjih dni.

V spopadu velikega, mogočnega, čarobnega, osvajalskega in okrutnega Bizanca na eni strani ter malih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi, nastane osupljiv izmišljeni svet, v katerem se odvija miselna igra prepoznavanja demonov lastnega časa in v katerem se odpirajo zelo zanimiva in še kako aktualna vprašanja. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?

Tako kot je branje Finžgarja še vedno lahko razburljivo in privlačno, bo razburljiva in privlačna, če ne že kar spektakularna, tudi gledališka predstava. Čeprav literarna zgodovina označuje Pod svobodnim soncem kot mladinski roman, sta roman in Vojnovićeva avtorska interpretacija tako kompleksna in sporočilna, da nagovarjata širok spekter gledalcev.

Vsa vprašanja, ki si jih je zastavljal Finžgar, so še vedno aktualna, a so odgovori nanje bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar.

Goran Vojnović

Zasedba

Dramaturginja: Martina Mrhar
Avtor dramatizacije: Goran Vojnović
Scenograf: Aleksandar Popovski
Kostumografinja: Jelena Proković
Oblikovalka maske: Špela Ema Veble
Avtor glasbe*: Boštjan Gombač
Avtor likovne podobe: Damijan Stepančič
Animator in oblikovalec videa: Miran Bratuša
Oblikovalca svetlobe: Aleksandar Popovski in Marko Vrkljan
Lektorica: Anja Pišot
Asistentka režiserja: Stefani Hristova
Asistent scenografa: Matic Gselman
Asistentka kostumografinje: Saša Dragaš
*Glas (posneto v studiu Savna): Jan Tomšič

Nastopajo:

Matija Rupel – Iztok, Svarunov sin, pogumen vojščak in izjemen lokostrelec
Eva Kraš – Irena, dvorjanka, Iztokova izbranka
Blaž Dolenc – Rado, vojščak, Ljubiničin zaročenec
Matej Zemljič k. g.– Črt, slovanski vojak v bizantinski uniformi
Iztok Mlakar – Radovan, godec in popotnik, morda še kaj drugega
Gorazd Žilavec – Volk, antski poglavar, bedak in naivnež
Viktor Hrvatin Meglič – Rustik, prefekt, Slovan zvest Bizancu, Irenin stric
Gorazd Jakomini – Epafrodit, bogati trgovec in spletkar
Blaž Valič – Justinijan, cesar, negotov in neodločen
Arna Hadžialjević – Teodora, cesarica, vrhunska spletkarka
Robert Korošec k. g. – Azbad, bizantinski vojskovodja, prestrašen pes
Žiga Saksida – Svarun, starešina, poln žalosti in modrosti (posneti glas)
Boštjan Gombač k. g. – Pripovedovalec (posneti glas)

Krstna uprizoritev

Priporočljiva starost: 13+

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/pod-svobodnim-soncem