Saloma

Zlom vrednost in uničenje vsega svetega, ki ga v Krleževi Salomi simbolizira prerokovo erotično nagnjenje do prelepe princese Salome, je pomenljivo preneseno v histerični svet potrošnje.

foto Arhiv Ex Ponto

Za razliko od biblijske zgodbe Saloma tu ne vznemirja Heroda, pač pa Ivana (Janez Krstnik), ki zaradi melodramatične zaljubljenosti na koncu tudi izgubi življenje. Mesenost, ki obvladuje duhovno in sveto, je s postavitvijo v nakupovalni center razširila pomenskost; nismo zgolj obsedeni z materialnim, pač pa je duhovnost postala tržna niša. Živimo v svetu potrošnje, v svetu, kjer dobrine in dizajn opredeljujejo naša življenja, zato je Saloma, ki v premični kocki drsi skozi trgovine ter kritično izziva središče potrošniškega raja, več kot dobrodošla.

O režiserju
Branko Brezovec je rojen v Zagrebu leta 1955. Študiral je filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Leta 1986 je diplomiral iz gledališke režije na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Zagrebu. Osnoval je kultno hrvaško gledališko skupino Coccolemocco, skupaj z najpomembnejšo alternativno skupino sedemdesetih in osemdesetih let  Kugla glumište. Od konca osemdesetih let njegove predstave označujjo kot najčistejše primerke  »ikonoklastičnega gledališča«; večino jih producira v tujini  (Makedoniji, Veliki Britaniji, na Norveškem, Švedskem, v Nemčiji, Italiji …). Od leta 2002 je profesor na Zagrebški ADU, smer gledališla režija in radiofonija. Njegove najznačilnejše predstave so: Badenski učni komad o soglasju (1973), Jedan dan u životu Ignaca Goloba) (1977), Ormitha Macarounada i nekoliko kuhara (1982), Brecht 1917 (1985), Shakespeare The Sadist (1986), Zašto smo u Vijetnamu Minnie? (1988), Kralj Hamlet (1995), El1Ec2Tra3 (1997), Cesar (1998), Pečalbari (2000), Timon Atenjanin (2005), Gospodje Glembajevi (2007), V agoniji (2008), Ukovani Galilej (2009).

O produkciji
Mednarodni festival Eurokaz, ustanovljen leta 1987, poteka vsako leto v Zagrebu v drugi polovici junija. Gostil je številne umetnike ne le z gledališkega, ampak tudi plesnega, likovnega  in glasbenega področja ter se uveljavil kot vodilni festival gledališke umetnosti v jugovzhodni Evropi. Pogosto vključuje razprave, simpozije, projekcije, delavnice, koncerte in razstave, povezane s temo festivala, od leta 2001 pa izdajajo tudi knjige. Doslej so bile objavljene tri, trenutno pa je v pripravi knjiga o zagrebški gledališki sceni v 60. in 70. letih.  Festival spodbuja razvoj gledalčeve percepcije, želi ga osvoboditi klasičnih vzorcev in posveča pozornost inovativnim postopkom gledališčenja.  Del dogajanja na festivalu je tudi raziskava o sodobnih gledaliških fenomenih.

Zasedba

Dramaturgija: Branko Brezovec
Glasba: Marjan Nećak
Scenografija: po zasnovi Tihomirja Milovca
Likovnost: Simon Bogojević Narath
Kostumografija: Doris Kristić
Gibi: Ljiljana Zagorac
Maska: Marija Bingula
Luč: Alen Marin
Tehnični vodja: Stella Švacov
***
Nastopajo:
Katarina Bistrović Darvaš
Daniel Ljuboja
Mateo Ravlija
Damir Šaban
Suzana Brezovec
Lovro Brezovec

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/saloma