Foto: Gregor Salobir
Foto: Gregor Salobir
Pravijo, da te gledališče poišče, je močno, vznemirljivo, promovira ustvarjalnost. Gledališče nikogar ne izključuje, so vsi enaki in tvorijo povezanost. Potrebno se je pustiti toku ustvarjanja, uživati ter pozabiti na vse skrbi. Skozi proces življenja spoznaš vsak del tvojega telesa. Preteklost, sedanjost, prihodnost, tukaj, zdaj in nekje vmes? A ni vse to cikel, kot vrtiljak, ki se vrti in vrti. Na neki točki se ustavi. Se ne vrti z takšno hitrostjo, kot se je prej. Ravno ta vrtiljak v procesu ustvarjanja se je poskušal vsak mesec zagnati vedno znova in zopet spet … da bi mu uspelo se vrteti okrog osi je bilo potrebno, kar štiri mesece in 10 dni. To je vse proces življenja … A življenje ima različna občutja še posebej tista, ki pustijo v našem srcu močen pozitiven pečat … in ta občutja imajo obdobja, in kako bi lahko to obdobje prenesli v tukaj in zdaj? Da, skupaj tvorimo to obdobje tudi, če kakšna sestavina manjka. Enako, je pri jabolčnem zavitku tudi če manjkajo rozine je še zmeraj to jabolčni zavitek. In ko ne znamo, kako se naredi jabolčni zavitek ste tukaj zato vi. Zato je potrebno včasih samo, da smo vsi eno, da smo jaz in vi tukaj in zdaj eno in, da vstopamo v vrtiljak procesa …
Mentor: Petja Labović
Nastopa: Ana Ropic
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/studenteater-5-4-2