Lutke

Ljubljana, 23. 09. 2022 - 27. 09. 2022


Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevim domom in Centrom urbane kulture Kino Šiška gosti že 16. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE.

Festival, ki že desetletje uživa sloves ene pomembnejših lutkovnih manifestacij v Evropi, v Ljubljano ponovno prinaša aktualno svetovno lutkovno produkcijo. Od petka, 23. septembra, do torka, 27. septembra, se na odrih treh ljubljanskih kulturnih ustanov zvrsti 18 uprizoritev slovenskih in tujih gledaliških ustvarjalcev iz Kanade, Španije, Belgije, Francije, Litve, Izraela, Avstrije, Italije in Francije. Namenjene so otrokom, mladini in odraslim. Umetniški program festivala je zasnovala Ajda Rooss.

Predstave 16. festivala so na stičišču intermedialnosti in sodobne vizualne umetnosti, ki navdihuje forme vizualnega in snovnega gledališča, gledališča objekta in senc. Še posebej močno kažejo na močno simbiozo sodobnega lutkarstva z abstraktnim eksperimentiranjem znotraj upodabljajočih likovnih govoric (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, figuralna umetnost ...), ki v svežem zavezništvu z digitalno tehnologijo ustvarja tudi nove uprizoritvene razsežnosti.

Bogat nabor lutkovnih produkcij za mladino in odrasle

O metafori našega časa, kjer sta manipulativni um ter prevlada moči razjedi našega zlaganega vsakdana, spregovori predstava Veliki kozel belgijske plesno-gledališke skupine Mossoux-Bonté. Gre za odrsko doživetje temačnih impresij Črne slike (Pinturas negras; 1819–1823) slikarja Francisca de Goye. Prav Čarovniška sobota, znana tudi pod imenom Veliki kozel, mračna satira obsojanja vraževerja in čarovniških preizkušenj v času španske inkvizicije, je ena njegovih najbolj poznanih slik. Hibridna stvaritev, polna grotesknosti in nenavadnosti, naravnost osupne gledalčeve čute.

Neuresničeno hrepenenje vizualnega umetnika, da bi svoji umetnini vdihnil življenje, je francoskega slikarja in kiparja Olivierja de Sagazana pred 25 leti vodilo k stvaritvi fascinantne predstave Preobrazba. Eden drznejših predstavnikov sodobnega gledališča (njegova najnovejša stvaritev Oslovska maša je bila zagotovo eden vrhuncev festivala v Charleville-Mézièresu v Franciji) na odru z glino in barvami ustvari impresivno estetsko doživetje in sam postane živa skulptura.

Transcedentalna kontemplacija Korpus Xavierja Bobésa nam skozi intimno gledališko raziskavo omogoči doživljanje predstave, kot bi v galeriji občudovali umetnino. Gre za neke vrste obredno instalacijo zlitja človeka z naravo, ki jo odlikujejo lepota klasične glasbe, Shakespearjevega soneta in pa dekonstruirane antropomorfne skulpture sodobnega španskega kiparja Gerarda Masa.

Vse tri predstave, ki s svojo vsebinsko drznostjo in uprizoritveno silovitostjo dražijo gledalčevo domišljijo, so izvedene na različnih prizoriščih Cankarjevega doma, ki prvič pod okrilje jemlje tudi LUTKE 2022.

Močne vizualne predstave so pogosto izziv za gledalčev um in čustva, saj mora največkrat opustiti navezavo na vsebinsko razumevanje in se prepustiti osebnim asociacijam, slutnjam in interpretaciji. Takšna je tudi predstava Slika Doriana Graya (Vilniaus Teatras »Lėlė«), ki znotraj premišljenih prostorskih kompozicij znani roman uprizori s statičnimi impresijami miniaturnih replik slavnih skulptur (Miloška Venera, Michelangelov David, Tri gracije Antonia Canove ...). Predstava gostuje v okviru projekta Ustvarjalne Evrope Kritiška platforma sodobnega lutkarstva EU.

Oder postane »nepopisan list« (Carte Blanche), na katerem izraelska ustvarjalka Michal Svironi z barvnimi potezami čopiča graciozno ustvarja nov odrski jezik – slikarsko gledališče z bogatim vizualnim humorjem izrisuje barvit ekstravagantni čustveni asemblaž njene družinske preteklosti.

Za družinsko mizo nas povabi tudi španska vizualna umetnice Andrea Díaz Reboredo, ki v svojem uprizoritvenem prvencu, vizualnem diskurzu M.A.R, skozi osebno pripoved o zgodovini družinske hiše razmišlja o arhitekturi, prostorih in njihovem pomenu. Turistična melanholija špansko-mehiškega tandema Oligor y Microscopía pa nas prek dokumentarističnega diskurza popelje na pot izgubljenih spominov.

Fotografija, ustvarjanje neulovljivih slik s snemanjem svetlobe, je medij vizualne zvočne pesmi Nekaj se sprosti francoskega ustvarjalca Renauda Herbina. V pronicljivi predstavi, kjer si perspektivo gledanja izbira gledalec sam, arhaična načela optike omogočajo povsem nove percepcije, kjer sila gravitacije naše niti vleče navzgor in razkriva narobe obrnjen svet, kjer zameglitev postane pravilo, ostrina pa dogodek.

Temeljna značilnost festivala je zagotovo tudi veliko število predstav predmetnega gledališča, ki v zadnjih letih postaja trend lutkovnih odrov. Projekt Ustvarjalne Evrope Lutke in oblikovanje, ki si strokovno prizadeva za osvoboditev vsakodnevnih predmetov omejujoče materialne konkretizacije in jim skozi umetniški izraz išče novo simbolno in metaforično življenje, na festivalu LUTKE 2022 zaključuje svojo manifestacijo. V okviru projekta sta nastali tudi Temnica, (Lutkovno gledališče Ljubljana) in Exit (Fekete Seretlek, Studio Damúza) v režiji Matije Solceta. Predstavi, ki se po navadi uprizarjata kot povsem ločeni celoti, tokrat prvič zaživita kot gledališki eksperiment, ki ju prepleta Andersenov sanjski svet ter prepoznavna Solcetova fragmentirana dramaturška poetika, zgibanka zvočnosti povsem navadnih predmetov, združenih v končno simfonijo, ki je pomenljiva kritika današnjega razpadajočega sveta.

Komično brutalna dekonstrukcija znane Shakespearjeve tragedije, ki spregovori skozi jezik nemih filmov, je Macbeth Muet, nemi krik, ki reže v aktualna vprašanja moči in njene zlorabe. Kanadska skupine La Fille du Laitier, ki v Ljubljani nadaljuje svojo turnejo, v zadnjih letih žanje navdušenje na različnih lutkovnih festivalih.

Naš svet se je znašel v vrtincu sprememb. Na vse načine se poskušamo okleniti sveta, ki odteka. Pred nami se ruši in preobraža iluzija obstoječega. Resnica se sesuva sama vase. Kaj sploh je resnica? Kako jo izluščiti v hiperprodukciji hipno ustvarjenih lažnih novic, ki postanejo tudi koda skrbno sestavljenega uprizoritvenega kolaža predstave The Mountain španske skupine Agrupación Señor Serrano? Multimedijska predstava, ki pri opredelitvi resnice izhaja iz Platonove prispodobe o votlini, je uprizorjena ob izteku festivala v Kinu Šiška. Prav tam pa se bo isti večer ob zaključku festivala zgodil tudi intermedijski kabaret Mesarica. Teater Matita slovensko kultno pripovedko Martin Krpan z Vrha povsem »razmesari« in nato na novo postavi.

Šest uprizoritev za najmlajše

Program za najmlajše se začne z uprizoritvijo Navihane črte (Le Théâtre Désaccordé), kjer so avtorji vizualne podobe predstave kar otroci sami. Nežne ilustracije priznane francoske ilustratorke Catherine Pineur kot sence oživijo v predstavi Sonja in Alfred (Teatro Gioco Vita). V Igrivih tonih (Toihaus Theater) pa najmlajši gledalci odkrivajo prožnost gnetljive mase in soustvarjajo taktilno uprizoritveno izkušnjo. Tudi Peskovnik (Lutkovno gledališče Ljubljana) je inovativno gledališko ustvarjalno igrišče, kjer pesek riše nastanek človeške civilizacije. Veliki pok (Lutkovno gledališče Klajpeda) pa se kot nosilec močnih asociativnih in simbolnih podob v sinergiji z znanostjo ne sprašuje zgolj, kako je življenje nastalo, temveč tudi, kako se bo končalo. Minimalistična senčna predstava Strahovito (Lutkovno gledališče Maribor) prek inovativne uprizoritvene pripovedi s svetlobnimi projekcijami in senčnim gledališčem obravnava občutek strahu ter soočanje z njim.

Dogodki spremljevalnega programa

Festival gosti tudi kritiško rezidenco, ki nastaja v okviru projekta Ustvarjalne Evrope Kritiška platforma sodobnega lutkarstva EU. Gre za dvoletni projekt, ki ga vodi Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju s tremi partnerji: Puppet Animation Scotland (Združeno kraljestvo), Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera, Akademija za umjetnost i kulturu u Osijeku (Hrvaška) in Vilniaus Teatras »Lėlė« (Litva). S projektom sodelujoči partnerji opozarjamo na pomanjkanje tako kritiških kot teoretskih vsebin na področju lutkovne umetnosti. Festivala se udeleži 20 mladih kritikov iz držav vseh štirih partnerjev, ki pod mentorstvom mednarodno priznanih kritikov in teatrologov pišejo refleksije ter kritiške zapise o naboru festivalskih uprizoritev. V sodelovanju z medijsko hišo Delo bo izbor kritiških zapisov objavljen tudi v njihovem časopisu.

V okviru projekta je na festivalu izvedena tudi okrogla miza, ki obeleži izdajo že 61. številke revije Lutka z naslovom Lutkarstvo na robu. Zgodila se na dan otvoritve festivala (okrogla miza ob izidu 61. številke revije Lutka), v petek, 23. septembra, ob 16. uri. Tokratna številka revije je nastala pod uredniškim očesom Tjaše Bertoncelj in se osredotoča na tiste ravni prakse, teorije in politike, ki jih lutkovna umetnost v svojem bistvu pogosto izpostavlja in presega. Na okrogli mizi se moderatorskem vodenju pedagoginje in performerke Maše Jazbec srečajo domači ter mednarodni lutkovni praktiki in teoretiki.

Na isti večer se na Odru pod zvezdami odvije koncertni dogodek, ki je nastal v sklopu festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA 2022. Svoja dela predstavijo italijanski umetnik Francesco D'Abbraccio, švicarski glasbenik Feldermelder in francosko-slovenski tandem Irena Z. Tomažin ter Frédéric D. Oberland.

Pred uprizoritvami, ki jih v sklopu festivala v ponedeljek (26. 9.) gosti Cankarjev dom, v torek (27. 9.) pa Center urbane kulture Kino Šiška, obiskovalce pozdravi nova kreacija slovenskega umetnika Boštjana Čadeža. Gospod Procesor, razumete življenje? je performans pijane umetne inteligence, med katerim se Gospod Procesor sprehaja med obiskovalci, jih naslavlja in z njimi gradi odnos.

V ponedeljek, 26. 9., pa se na Lutkovnem mreženju v Viteški dvorani na Blejskem gradu srečajo lutkovni producenti, praktiki in teoretiki. Dogodek naznanja začetek novega projekta Ustvarjalne Evrope Babel ali Umetnost poslušanja v gledališču za mladino, ki temelji na umetniškem usposabljanju in raziskovanju umetnosti za mlado občinstvo.

V sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Moment v okviru evropskega projekta Lutke in oblikovanje poteka tudi delavnica predmetnega gledališča Spomin predmeta pod mentorskim vodstvom priznanega španskega lutkovnega ustvarjalca Xavierja Bobésa. Delavnica, namenjena gledališkim in drugim ustvarjalcem, se osredotoča na študijo vsakdanjih predmetov, njihovo uporabnost, pomen in dinamiko gibanja ter tehnike animiranja skozi preučevanje telesa animatorja in animiranega predmeta, prostora med njima, ritma in koreografije.

Vizualno podobo tega festivala je oblikovala Ajda Schmidt.


Vir: http://veza.sigledal.org/festival/lutke-f-3