Foto: Wichaya Artamat
Wichaya Artamat je eden najobetavnejših in najzanimivejših sodobnih gledaliških ustvarjalcev jugovzhodne Azije. Pri ustvarjanju v gledališču ga zanimajo pristopi in forme, ki se razlikujejo od tradicionalnih miselnosti gledališča jugovzhodne Azije. Predstava Pesem, ki jo je pel moj oče (trije dnevi v maju) je umeščena v majhno bangkoško stanovanje, kjer sledimo trem majskim dnem v treh zaporednih letih.
V realistični scenografiji se sestra in brat vsako leto srečata, da bi s tradicionalnim obredom obudila spomin na očeta. Čustveno oddaljena ju povezujejo kuhanje riža in vsakdanje debate, recimo o tem, kdaj je riž dovolj kuhan. Skupaj jesta, se smejeta, premagujeta nelagodje medsebojne odtujenosti, se pričkata in klepetata. V njunih izjavah pogosto ni nobene logike in njune debate ne vodijo nujno do jasnega konca. Vendar se v njunih navidezno banalnih in nesmiselnih pogovorih, kot je ta o pomenu mezinca na nogi, izrisujejo preteklost, sedanjost in prihodnost vsakdanjosti tajske družbe.
Besedilo: Wichaya Artamat, Jaturachai Srichanwanpen, Parnrut Kritchanchai
Scenografija: Rueangrith Suntisuk
Tehnični direktor in oblikovalec svetlobe: Pornpan Arayaveerasid
Glasbni video: Atikhun Adulpocatorn
Pianist: Studio28
Inspicient: Pathipon Adsavamahapong
Producentka in organizatorka gostovanja: Sasapin Siriwanij
Slovenski prevod: Katja Kosi
Nastopata: Jaturachai Srichanwanpen, Parnrut Kritchanchai
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/pesem-ki-jo-je-pel-moj-oce-trije-dnevi-v-maju