Ariadna na Naksosu

Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

Opera v dveh dejanjih.

Ariadna na Naksosu je virtuozno operno delo s prvinami tako resne opere kot komedije in še danes velja za eno najizvirnejših, najbolj dovršenih in privlačnih Straussovih del ter zavzema v njegovem opusu posebno mesto.

Mnoga poglavitna dela opernega repertoarja so nastala v tesnem sodelovanju med skladateljem in libretistom. Med najbolj izstopajočimi dvojci so gotovo Mozart-Da Ponte, Verdi-Boito in tudi Strauss-Von Hofmannsthal. Ariadna na Naksosu je bila po Elektri in Kavalirju z rožo tretja od šestih opernih umetnin, ki sta jih skupaj ustvarila Strauss in romanopisec ter libretist Von Hofmannsthal. Od prvotne zamisli, ko sta se dan po premieri Kavalirja z rožo leta 1911 odločila, da bosta ustvarila priredbo Molièrovega Žlahtnega meščana, do dokončne različice, ki je bila premierno predstavljena leta 1916 in je prinesla takojšen uspeh, je preteklo nekaj ustvarjalnih let, v katerih je nastalo več različic opere.

Libreto temelji na grškem mitu o hčerki kretskega kralja, ki se zaljubi v Tezeja, sina kralja Aten. V zameno za obljubo, da se poroči z njo, Ariadna Tezeju pomaga ubiti Minotavra. Na poti v Atene se ustavita na otoku Naksos, kjer jo Tezej zapusti. Znana vsebina se v opernem svetu pojavlja vse od Monteverdija do Orffa.

Po glasbeni plati Ariadna na Naksosu ni več tako opojna in silna, kot sta denimo po tem prepoznavni operi Saloma ali Elektra, pač pa močno spominja na Mozarta in slavi igrivost, uglajenost in blagozvočje. Mnogi pravijo, da od Mozartove Così fan tutte do Ariadne ni dela, ki bi bilo bolj vedro in globoko. Poleg mozartovskih odtenkov najdemo v končni različici opere številne prepletene prvine neoklasicizma in italijanskih plesov v maskah, trenutke, ki spominjajo na Wagnerjeve mojstrovine ali na uspavanko, ki bi jo lahko napisal Schubert. Celotna glasba pa lebdi nad izstopajočimi poudarki dramske predloge.

Ariadna na Naksosu je za umetniški ansambel izvrstno delo, tako po umetniški kot tudi po izvedbeni strani. Dirigentsko vodenje je zaupano izvrstnemu dirigentu Aleksandru Markoviću, ki se ga lahko spomnite iz uspešne postavitve predstave Leteči Holandec, dirigiral pa je tudi premierno predstavo sezone 2021/2022, posvečeno Stravinskemu. Kot režiser pa se prvič na našem odru predstavi Marin Blažević, ki prihaja z Reke.

Zasedba

Dirigent: Aleksandar Marković
Scenograf: Alan Vukelić
Kostumografinja: Sandra Dekanić
Oblikovalca svetlobe: Alan Vukelić, Marin Blažević
Dramaturg: Marin Blažević
Koncertni mojster: Gregor Traven
Asistent dirigenta: Jakob Barbo
Asistentka režiserja: Simona Pinter
Asistentka koreografa: Claudia Sovre
Lektor: Anja Avbelj
Vodja študija: Irena Zajec
Korepetitorice: Kayoko Ikeda, Višnja Kajgana, Irena Zajec, Irina Milivojević
Šepetalca: Dejan Gebert, Urška Švara Kafol
Inspicient: Tomaž Čibej

Nastopajo:

Ariadna – Maida Hundeling k. g. / Urška Breznik / Ana Dežman k. g.
Bakh – Branko Robinšak / Luis Chapa k. g.
Zerbinetta – Nina Dominko k. g. / Theresa Plut k. g.
Harlekin – Slavko Savinšek / Jaka Mihelač k. g.
Scaramuccio – Aljaž Farasin / Aljaž Žgavc k. g.
Trufaldino – Saša Čano / Peter Martinčič
Brighella – Dejan Maksimilijan Vrbančič / Aco Bišćević k. g.
Skladatelj – Nuška Drašček / Jadranka Juras
Učitelj glasbe – Robert Vrčon / Jože Vidic
Plesni učitelj – Matej Vovk / Edvard Strah
Lakaj – Zoran Potočan / Tomaž Štular k. g.
Najada – Eva Černe Avbelj k. g. / Štefica Grasselli k. g.
Eho – Rebeka Radovan / Galja Gorčeva
Driada – Mirjam Kalin / Inez Osina Rues k. g.
Častnik – Gregor Ravnik k. g.
Dvorni upravitelj – Filip Samobor k. g.  / Norina Radovan
Lasuljar – Dimitrije Savić k. g. / Lucas Somoza Osterc k. g.
Telesna čuvaja in natakarja: Marcel Krek k. g. in Martin Meserko k. g.
Najbogatejši Slovenec in 7. na Forbesovem seznamu najbogatejših, gospod Tomaž Čibej: Tomaž Čibej
Njegova spremljevalka Eva Najada Čibej / Štefica Najada Čibej: Eva Černe Avbelj k. g.* / Štefica Grasselli k. g.
Novinar in voditelj Udarnih novic: Slavko Bobovnik k. g.

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ariadna-na-naksosu