Praznovanje

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko
Avtor: Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen
Režija: Janusz Kica


Foto: Peter Giodani

Drama.

Ob praznovanju šestdesetega rojstnega dne premožnega industrialca in uglednega meščana Helgeja se na družinskem posestvu zberejo številni sorodniki in prijatelji. Obeta se razkošno slavje. Praznovanja se udeležijo tudi Helgejevi odrasli otroci: zagrenjeni Christian, agresivni Michael z družino in svetovljanka Helena s svojim novim fantom. Kmalu izvemo, da sta imela zakonca Helge še enega otroka, hčer Lauro, ki pa si je nedolgo tega prav v tej hiši vzela življenje.

Ko Christian namesto spominskega govora sestri dvojčici razkrije dolgo zamolčevano družinsko skrivnost, se začne pološčena povrhnjica počasi, a vztrajno luščiti.

Kljub obupnim poskusom nekaterih, da bi stvari zanikali in potlačili, in kljub popolnemu molku matere Else je sramotno nadaljevanje neizbežno. Na videz običajno družino razjedajo nerazčiščene travme in hude zamere med posamezniki. Družabni večer se prevesi v dolgo noč najrazličnejših razkritij in medsebojnih obtoževanj … A v močno hierarhičnem svetu »resnico« narekujejo tisti, ki stojijo na vrhu lestvice.

Gre za uspešno gledališko predelavo slovitega filma s konca devetdesetih let, ustvarjenega po zapovedih umetniškega gibanja Dogma 95, katerega snovalca sta bila danska režiserja Lars von Trier in Thomas Vinterberg. Film je psihološka tragedija z elementi značilnega skandinavskega črnega humorja. Intimna drama je kot nalašč za odrsko postavitev, zato ne preseneča, da je bila gledališka priredba prevedena že v petnajst jezikov.

Obstaja veliko razlogov, da znamenito in mnogokrat uprizarjano igro Praznovanje Thomasa Vinterberga, Mogensa Rukova in Boja Hr. Hansena uprizarjamo znova in znova. Ta igra tako kot nekoč tudi danes fascinira in vznemirja. V svoji problematiki je brezčasna. Njena tema je univerzalna, forma rafinirana in dramaturško popolna, njen učinek je po večini močen in skoraj katarzičen. Njena zgodba omogoča identifikacijo in se razpira tako rekoč vsem – še posebej zato, ker so v središču dogajanja družinski zapleti. Delo torej omogoča, kar gledališče zna in mora – čustveno doživetje. S svojo pronicljivo dramaturgijo razvija neustavljivo privlačnost in ustvarja močno vez med gledalci in nastopajočimi.

Zasedba

Prevajalka: Alenka Klabus Vesel
Dramaturginja: Eva Mahkovic
Scenografka: Karin Fritz
Kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov
Avtorica glasbene opreme: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Maja Cerar
Korepetitorka: Višnja Kajgana
Ooblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš

Nastopajo:

Helge – Boris Ostan
Else – Judita Zidar
Christian – Branko Jordan
Helene – Iva Krajnc Bagola
Michael – Filip Samobor
Mette – Viktorija Bencik Emeršič Ajda Smrekar
Gbatokai – Joseph Nzobandora – Jose
Helgejev oče – Jožef Ropoša
Helgejeva mati – Meta Mačak k. g.
Kim – Jaka Lah
Helmut – Alojz Svete k. g.
Bent – Boris Kerč
Leif – Tomo Tomšič
Poul – Gašper Jarni
Lars – Voranc Boh k. g.
Pia – Klara Kuk k. g.
Michelle – Julita Kropec k. g.
Preben – Gal Oblak
In Linda – Tjaša Železnik


Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/praznovanje-2