Idiot

Foto: Peter Giodani

Dramatizacija romana.

Knez Miškin, naiven, sočuten in – kot se zdi – po značaju skoraj nenaravno dober, se iz Švice, kjer se je zadnja leta zdravil zaradi epilepsije, vrača v rusko družbo aristokratov in bogatih trgovcev. Na vlaku spozna Rogožina, ki je ravnokar podedoval velikansko premoženje. Rogožin je s svojo impulzivnostjo, koleričnim temperamentom in egoizmom pravo psihološko nasprotje Miškina. S podedovanim denarjem namerava osvojiti Nastasjo Filipovno, slovito peterburško lepotico, v katero je obsesivno zaljubljen in ki je že nekaj časa fatalna, nevarna, neulovljiva figura peterburškega družabnega življenja. Nastasja je ženska, ki v svoji okolici vzbuja tako fascinacijo kot tudi strah in prezir. Pri daljni sorodnici, generalici Jepančini, Miškin spozna najmlajšo hčer Jepančinov, lepo Aglajo, ki kot dvajsetletna šele vstopa v družabno življenje …

V vsebinskem jedru pripovedi je predvsem intenziven psihološki spopad med karakterno povsem različnimi liki: Miškinom, Rogožinom, Nastasjo in Aglajo.

Za današnji čas še posebej pomembno pa je vprašanje, ki si ga Dostojevski zastavlja domala ves čas:

Ali obstaja dober človek? Ali lahko dobro v človeku preživi? Ali zmore posameznik obvladati svoj preživetveni nagon in samoohranitvene mehanizme podrediti etičnemu idealu, družbeno odgovorni drži in empatičnemu pogledu na svet …?

Svojega protagonista – nekakšnega božjega norčka, od socialne konvencije odtujenega in neomadeževanega večnega otroka – vrže v razklano družbo, ki je brez sleherne moralne avtoritete, v čas prebujajočega se kapitalizma, v čas povzpetniških in strogo preračunanih medsebojnih odnosov, individualnih travm in idejnega nihilizma, v čas vsebinske izpraznjenosti in fragmentarnosti. Miškin s svojo neposrednostjo, nehoteno brezbrižnostjo do obstoječih družbenih zakonitosti in skrajno iskrenostjo zmore vsaj za trenutek v vsakem posamezniku obuditi nekaj davno izgubljenega, skorajda nepojmljivega in hkrati sublimnega. Neomadeževano čist pogled. Žar, s katerim zre v svet otrok …

Zasedba

Avtorica priredbe in dramaturginja: Eva Mahkovic
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografka: Belinda Radulović
Avtor glasbe: Marjan Nečak
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka: Matija Zajc
Asistentka režiserja in dramaturginje: Urša Majcen
Asistentka scenografa: Nina Rojc

Nastopajo:

Nastasja Filipovna Baraškova – Ajda Smrekar
Lev Nikolajevič Miškin – Filip Samobor
Parfjon Semjonovič Rogožin – Primož Pirnat
Ivan Fjodorovič Jepančin – Jožef Ropoša
Lizaveta Prokofjevna Jepančina – Viktorija Bencik Emeršič
Adelajda Ivanocna Jepančina – Lena Hribar Škrlec
Aglaja Ivanovna Jepančina – Klara Kuk k. g.
Ardalion Aleksandrovič Ivolgin – Gašper Jarni
Nina Aleksandrovna Ivolgina – Tanja Dimitrievska
Gavrila Aleksandrovič Ivolgin – Gal Oblak
Lukjan Timofejevič Lebedev – Jaka Lah
Ipolit Terentjev – Matic Lukšič
Afanasij Ivanocič Tocki – Boris Kerč

Krstna uprizoritev

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/idiot-2