Foto: PLara Frelih
Foto: PLara Frelih
Izvorno italijanski izraz improvizacija pomeni delati, igrati brez priprave, je mehanizem, katerega bistvo je nepredvidenost oziroma nepredvidljivost. V drugem semestru dramske igre in gledališke režije smo s celotno skupino študentov prvega letnika dramske igre, gledališke režije ter dramaturgije in scenskih umetnosti globoko v vrtincu nenehno novih situacij, zgodb, predzgodb, okoliščin, pa tudi čustvenih stanj, konfliktov, sreče, ljubezni, jeze, frustracij, zajetih iz sveta, ki nas obdaja, v katerem živimo in s katerim smo v nenehnem odnosu, kot smo v različnih medosebnih odnosih ljudje. Osebne zgodbe ljudi iz preteklosti si lahko zamišljamo, njihovo sedanjost in prihodnost pa lahko zgolj doživljamo in situ, torej imanentno in v neposrednem stiku, v kompleksnosti sobivanja. Eno izmed temeljnih prizorišč takšnega sobivanja je gledališče, natančneje oder. V tem vrtincu skušamo uživati, se mu predajati, ga opazovati, motriti, ozaveščati, mu dajati krila, nanj vplivati, ga oblikovati, sprejemati in mu tudi nasprotovati.
Produkcija II. semestra študijskih programov Dramska igra in Gledališka režija
Študenti dramske igre: Alja Krhin, Maja Kunaver, Rok Ličen, Kaja Petrovič, Luka Seražin
Študenta gledališke režije: Marko Rengeo, Lucija Trobec
Študentka dramaturgije in scenskih umetnosti: Luna Pentek
Mentorja: doc. Branko Jordan, izr. prof. Jernej Lorenci
Izvršna producentka: Mija Špiler
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/o-moja-sobitja-1