Mednarodni festival Mladi levi je eden najvidnejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. Zaznamuje ga zahteven umetniški profil sodobnega progresivnega gledališča, še posebno pa je znan po odkrivanju novih talentov. Festival je prepoznaven po svojem ustvarjalnem in živahnem vzdušju, radovedni publiki in družabnosti.
Dragi prijatelji,
tako kot koščki v mozaiku se v letošnjem programu dopolnjujejo in odražajo vprašanja, s katerimi smo se v Bunkerju ukvarjali zadnja leta. Kako skozi umetnost vzpostaviti polje idej in priložnosti, kjer se prepletajo teme, kot so ekologija, socialno vključevanje, sodelovanje, načrtovanje prostora, solidarnostna ekonomija ali kulturna politika? Sicer zavestna odločitev programske ekipe Mladih levov– da nikoli ne želimo vnaprej vsiljevati tematske osnove festivala, se postaviti pred umetnika in mu določiti vsebinski okvir, v katerega naj sodi, raje razvijamo odprto občutljivost, ki si dovoli prepustiti presenečenjem in duhu časa. Skozi predstave letošnjega festivala se kot nekakšna rdeča nit vije resnična zaskrbljenost umetnikov nad našo prihodnostjo. Naj se ukvarjajo z okoljem, še bolj konkretno z naravo, s potrošništvom kot načinom življenja ali zgodovinskim spominom. Bolj kot intimne zgodbe posameznikov, tako značilne za prejšnje festivale, tokrat umetnike prvenstveno zanimajo družbeni odnosi in kako se z njimi angažirano sooča posameznik.
Na nekatere teh problemov skušamo odgovarjati tudi mi z aktivnostmi v naši soseski Tabor, za katero smo ugotovili, da je neprepoznavna, mimobežna in brez prave identitete, da ljudje v njej pogrešajo zeleno in druženje. S skupnimi napori kulturnih, umetniških in izobraževalnih akterjev ter predvsem posameznikov v naši soseski skušamo obuditi občutek skupnosti, probleme obrniti sebi v prid in izkoristiti potencial, ki ga soseska ponuja. Tako se lahko pohvalimo z novoustanovljeno Kulturno četrtjo Tabor, s prvim skupnostnim vrtom in z oživitvijo parka Tabor, zdaj pa smo se lotili še puste ploščadi med muzeji na Metelkovi s kar tremi interaktivnimi instalacijami. Vse to se bo v času festivala prepletalo, umetniki sveta in lokalni prebivalci se bomo srečevali na predstavah, se družili in predvsem uživali v prvinskem smislu ustvarjalnosti – igri.
Vabljeni!
Nevenka Koprivšek in ekipa Mladih levov
V 14 letih festivala Mladi levi smo zabeležili …
Države, iz katerih so prihajali umetniki v preteklih 13 letih festivala Mladi levi:
SKUPAJ: 44 različnih držav
Prizorišča predstav in drugih festivalskih dogodkov Mladih levov:
SKUPAJ: 43 različnih prizorišč v Ljubljani
Število dogodkov na festivalu Mladi levi po letih:
SKUPAJ:
170 različnih predstav
15 koncertov
27 okroglih miz
24 delavnic
11 razstav in instalacij
5 velikih participatornh projektov (Lovepangs, Muzej prekinjenih ljubezni, Zbor pritožb, sklop dogodkov v okviru projekta Moja ulica in sklop dogodkov v okviru projekta Vrt mimo grede)
predavanja, projekcije umetniških filmov, umetniške rezidence in drugi dogodki
Pogosto so v času festivala potekajo srečanja mednarodnih mrež, katerih del je tudi Bunker Ljubljana. Med drugimi smo gostili srečanja mrež Junge Hunde, D.B.M., Balkan Express, 2020 Network in Sostenuto.
Pri participatornih projektih, ki jih izvajamo v okviru mednarodne mreže Sostenuto – Moja Ulica, Vrt mimo grede – sodelujemo s prebivalci naše neposredne soseske, ljubljanske mestne četrti Tabor, različnimi slovenskimi umetniki, arhitekti, krajinskimi arhitekti, Četrtno skupnostjo Center, izobraževalnimi ustanovami v okolici (Osnovna šola Tone Čufar, Vrtec Dr. France Prešern, Vrtec Ledina, Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart, Art center Pionirskega doma), kulturnimi ustanovami v okolici, s katerimi smo zasnovali tudi Kulturno četrt Tabor (Slovenski etnografski muzej, Kinodvor, Metelkova mesto, nevladne organizacije na Metelkovi 6, Galerija Gregor Podnar, Tovarna Rog, Moderna galerija Ljubljana in Muzej sodobnih umetnosti Slovenije ter mnoge druge)
Festivalski časopis ARENA:
Leta 2002 smo prvič poizkusili z novim projektom ARENA – festivalskim časopisom festivala Mladi levi. ARENA je izšla štirikrat v času festivala, pri njegovem nastanku in rasti pa je sodelovala entuziastična ekipa prostovoljcev - mladih oblikovalcev in piscev, ki so zbrali na Maskinem Seminarju sodobnih umetnosti in so idejo o festivalskem časopisu zgrabili z obema rokama. ARENA je postala poligon za refleksijo in argumentirano, teoretično podkovano preizpraševanje o sodobnih umetnostih, predvsem o predstavah, ki so vsako leto predstavljene na festivalu Mladi levi. ARENA ne letošnjem festivalu izhaja že osmič. Leta 2005 ni izšla, ker je bil tudi festival sam v nekakšni eksperimentalni fazi, razdeljen na 3 manjše edicije v maju, avgustu in novembru. V letu 2006 pa je ARENO prevzela nova generacija oblikovalcev in mladih piscev, ki so večinoma prav tako udeleženci Seminarja sodobnih scenskih umetnosti. Vsako leto pri ustvarjanju ARENE sodeluje približno 20 sodelavcev, letos pa jih je kar 25!
Prostovoljci na festivalu Mladi levi:
Prostovoljce smo k sodelovanju prvič povabili leta 2005, ko smo za izvedbo projekta Lovepangs potrebovali veliko sodelavcev. “Rekrutirali” smo jih večinoma iz vrst naših prijateljev in znancev. Takrat se je odzvalo 100 prostovoljcev.
Bolj načrtno smo se dela s prostovoljci lotili leta 2006 za festival Mladi levi, ko smo se z Oddelkom za kulturologijo na FDV dogovorili, da se delo v okviru festivala prizna kot opravljena študijska praksa. Kasneje smo komunikacijske kanale, prek katerih iščemo prostovoljce, še razširili (objava v programu, katalogih, na spletni strani, preko Slovenske filantropije, partnerskih organizacij, fakultet …), z mnogimi prostovoljci pa ohranjamo sodelovanje tudi po več let. V letu 2006 so se našemu vabilu odzvale tri prostovoljke, ki so kot prostovoljke še vedno z nami, v prihodnjih letih pa je število naraščalo. Lansko leto, torej pri 12. ediciji festivala Mladi levi 2009, je sodelovalo 40 prostovoljcev, letos pa jih je nekoliko manj, vseh skupaj jih je 15, vendar pa so generacijsko zelo raznoliki, prihajajo pa tudi iz zelo različnih poklicnih in študijskih področij.
Zmotno je prepričanje, da so prostovoljci samo zastonj oziroma poceni delovna sila. Trudimo se, da ohranjamo razmerje daj-dam: z izjemno predanostjo in s tem, da so pripravljeni podariti svoj čas, so nam v izjemno pomoč predvsem med festivalom, ko prodajajo karte, sprejemajo rezervacije, se ukvarjajo z umetniki, opravljajo administrativna dela … obenem pa so odlično občinstvo in naši najbolj zvesti ambasadorji. Mi se jim v zameno potrudimo podariti čim več relevantnih delovnih izkušenj, dragocena pa je že sama izkušnja festivala, spoznavanje umetnikov in notranjega delovanja umetniške organizacije kot je Bunker. Dokaz, da se delo pri nas obrestuje, je, da so nekateri prostovoljci svoje zastonj delo že spremenili v službe: ena od prostovoljk je sedaj stalna sodelavka Bunkerja, mnoge druge pa srečujemo v pisarnah nam sorodnih organizacij. Za mnoge pa je bilo prostovoljno delo samo vstop v svet sodobnih scenskih umetnosti in so sedaj redni obiskovalci našega programa tudi med letom.
V okviru dolgoročnejšega programa Sostenuto, v okviru katerega se trudimo povezati lokalno skupnost skozi kulturo, razvijamo drugačne oblike prostovoljnega dela: ne pomoč nam kot organizaciji, ampak bolj zavezo prebivalcev, da bodo participrali v skupnih aktivnostih in vložili svoj čas, znanje in energijo v prizadevanja za skupno dobro, pa naj bodo to zelene javne površine, delavnice kuhanja ali pa lepo okrašeni balkoni v soseski.
Kot zanimivost morda samo še to: večina prostovoljcev so prostovoljke. Na začetku je bila starostna opredelitev predvsem: študentje, zadnja leta pa opažamo, da se nam javlja vse več zelo mladih (tudi samo 15 let) in tudi starejših ljudi.
Vir: http://veza.sigledal.org/festival/mladi-levi