Foto: Lara Frelih
Produkcija II. semestra študijskih programov Dramska igra in Gledališka režija.
Foto: Lara Frelih
Izvorno italijanski izraz improvizacija pomeni delati, igrati brez priprave, je mehanizem, katerega bistvo je nepredvidenost oziroma nepredvidljivost. V drugem semestru dramske igre in gledališke režije smo s celotno skupino študentov prvega letnika dramske igre, gledališke režije ter dramaturgije in scenskih umetnosti globoko v vrtincu nenehno novih situacij, zgodb, predzgodb, okoliščin, pa tudi čustvenih stanj, konfliktov, sreče, ljubezni, jeze, frustracij, zajetih iz sveta, ki nas obdaja, v katerem živimo in s katerim smo v nenehnem odnosu, kot smo v različnih medosebnih odnosih ljudje. Osebne zgodbe ljudi iz preteklosti si lahko zamišljamo, njihovo sedanjost in prihodnost pa lahko zgolj doživljamo in situ, torej imanentno in v neposrednem stiku, v kompleksnosti sobivanja. Eno izmed temeljnih prizorišč takšnega sobivanja je gledališče, natančneje oder. V tem vrtincu skušamo uživati, se mu predajati, ga opazovati, motriti, ozaveščati, mu dajati krila, nanj vplivati, ga oblikovati, sprejemati in mu tudi nasprotovati.
Študenti dramske igre: Alja Krhin, Maja Kunaver, Rok Ličen, Kaja Petrovič, Luka Seražin
Študenta gledališke režije: Marko Rengeo, Lucija Trobec
Študentka dramaturgije in scenskih umetnosti: Luna Pentek
Mentorja: doc. Branko Jordan, izr. prof. Jernej Lorenci
Izvršna producentka: Mija Špiler
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/o-moja-sobitja