Foto: Robi Valenti
Foto: Robi Valenti
Potres je mesto v oblaku prahu, valovanje ulic, zibanje avtomobilov, vonj po plinu, panika, ljudje v gručah, ki derejo iz stolpnic, zvok reševalnih vozil, telefon brez signala, gledališka predstava za enega_o gledalca_ko in eno igralko, ki raziskuje človeško ranljivost in potrebo po drugem v gledališču.
Predstava Potres je navdahnjena po zgodbi Lucie Zamora, ki je po rušilnem portesu, 19. septembra 2017 v Mexico Cityju, preživela 36 ur zakopana v ruševinah. V analogiji potresa z gledališčem se v slednjem srečata igralka in gledalec_ka, ki skupaj preživita 36 minut.
Predstava Potres je uprizoritev potrebe po drugem. Namenjena je samo enemu gledalcu, ki je voden po namišljenem potresu. Odzivi gledalca na predstavljene scenarije so za predstavo ključnega pomena in Doroteji Nadrah omogočajo, da vsako predstavo sooblikuje z gledalcem na neposreden in oseben način in s tem prekine nekatere temeljne gledališke konvencije. Potres se je pojavil kot potreba po ohranjanju živosti gledališča, tako njegovih ustvarjalcev kot občinstva, v času krize (COVID-19).
Ideja: Doroteja Nadrah
Dramaturgija: Lea Kukovičič
Mentor za igro: prof. Boris Ostan
Mentorica za scenografijo: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Oblikovanje luči: Borut Bučinel
Scenografija: Sara Slivnik
Svetovalka za kostum: Tina Bonča
Nastopa: Doroteja Nadrah
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/potres