Faust

Foto: Darja Štravs Tisu

Opera v petih dejanjih.

Goethejevo mojstrovino, fragmentirano v Gounodovi glasbeni preobleki skozi prizmo transformativne moči ljubezni, predstavijo v četrti operni premieri sezone. Gounodov Faust velja za eno najbolj slikovitih romantičnih del iz svetovne operne literature. Mefistov dar mladosti, ki je hkrati prekletstvo Faustove duše, reši preprosta a najmočnejša sila – ljubezen (do) Margarete. Arhetipska zgodba boja med dobrim in zlim, ki se konča v apoteozi ljubezni, še danes močno vznemirja globine človeškega duha in deluje katarzično.

Legenda o doktorju Faustu – ranocelniku, astrologu in alkimistu dvomljivega slovesa, ki je prodal svojo dušo hudiču, da bi si za kratek čas pridobil vse zaklade, moči in užitke sveta – je kmalu po svoji prvi literarni obdelavi konec 16. stoletja dobila mitske razsežnosti. Z motivom Faustovega iskanja poslednje resnice in njegovega zanikanja konvencionalnih nazorov je v naslednjih stoletjih postala predmet številnih predelav in interpretacij. Nenavadna literarna snov ni našla odmeva le med literati, pesniki in dramatiki (Marlowe, Lessing, Goethe, Klinger, Grabbe, Mann) ter upodabljajočimi umetniki, temveč je pritegnila tudi pozornost skladateljev – ob Ignazu Walterju, Gaspareju Spontiniju, Ludwigu Spohru, Hectorju Berliozu, Arrigu Boitu in mnogih drugih tudi francoskega romantičnega skladatelja Charles-Françoisa Gounoda.

Snov za opero je Gounod (1818–1893) povzel po prvem delu Goethejeve pesnitve Faust, s katero se je seznanil v francoskem prevodu leta 1838. Libretista Jules Barbier in Michel Carré, ki sta po predlogi weimarskega klasika napisala besedilo, nista skušala zajeti njenega filozofskega duha, temveč sta se zadovoljila le z osrednjo ljubezensko zgodbo med naslovnim junakom in preprostim dekletom, Margareto. Navkljub oddaljitvi od literarne predloge in priredbi, ki izpostavlja lik Margarete in njeno usodo, velja libretistoma priznati spretno izpeljavo prizorov, dober izbor pestrih in mikavnih slik ter učinkovito porazdelitev dramskih vrhuncev in liričnih mest, skladatelju pa smisel za širino glasbenega izraza, saj je kot tankočuten glasbenik v veliki meri uresničil možnosti, ki mu jih je ponujal libreto.

Krstno uprizoritev je Faust doživel leta 1859 v pariškem Théâtre Lyrique in čeprav se je delo skladatelja, ki je v svojih stvaritvah uspešno uveljavil tipične francoske značilnosti, zdelo nekaterim preveč »nemško«, manjkalo pa ni niti kritikov, ki so operi, polni čudovitih melodij, očitali nemelodičnost, se je Faust občinstvu priljubil, svoj zmagoviti pohod na evropske operne odre pa je začel desetletje pozneje, leta 1869, ko je Gounod delo za uprizoritev v pariški operi obogatil z recitativi, s posameznimi točkami (Valentinova arija, kuplet Mefista v četrtem dejanju) in s skoraj dvajset minut dolgim baletom ter tako Fausta močno približal strukturi velike opere.

Besedilo: Tatjana Ažman

Zasedba

Glasba: Charles Gounod
Libreto: Jules Barbier in Michel Carré po Carréjevi dramski predlogi Faust in Margareta ter Goethejevem Faustu
Dirigent: Ayrton Desimpelaere
Scenograf: Paul Gallis
Kostumograf: Yan Tax
Oblikovalec svetlobe: Marc Heinz
Sooblikovalec svetlobe: Jasmin Šehić
Koreografska obnova: Lukas Zuschlag
Zborovodja: Željka Ulčnik Remic
Koncertni mojster: Igor Grasselli
Asistent dirigenta: Iztok Kocen
Asistentka režiserja: Simona Pinter
Asistenta koreografa: Monica Maja Dedović, Stefan Capraroiu
Asistent oblikovalca svetlobe: Jordy Veenstra
Lektorica: Višnja Fičor
Korepetitorke: Kayoko Ikeda, Višnja Kajgana, Irena Zajec, Irina Milivojević, Marina Đonlić (zbor)
Šepetalca: Dejan Gebert, Urška Švara Kafol
Inspicient: Tomaž Čibej

Nastopajo:

Faust – Aljaž Farasin
Mefisto –Peter Martinčič
Margareta – Mojca Bitenc k. g. 
Valentin – Ivan Andres Arnšek / Rok Bavčar
Siébel – Nuška Drašček
Marta – Mirjam Kalin
Wagner – Robert Brezovar

Prostitutke – Amina Natalija Bašić, Polona Kante Pavlin, Darja Novak, Christina Thaler, Sandra Vidovič Mlakar, Višnja Fičor, Inez Osina Rues, Ida Plevnik Bavčar, Ana Plemenitaš, Anja Šinigoj

Vojaki – David Čadež, Bruno Konda, Rusmir Redžić, Edvard Strah, Matej Avbelj, Damjan Kozole, Martin Meglič, Marko Erzar, Robert Brezovar, Marko Ferjančič, Anton Habjan, Tadej Femc, Rok Krek, Silvo Škvarč, Tomaž Zadnikar

Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/faust-3