Ko pride Lancelot v zmajevo deželo, vstopi naravnost v osrčje problema, v hišo, kjer živi lepa zmajeva izbranka Elza. Vsako leto namreč zmaj terja davek v obliki nedolžnega mladega dekleta. Lancelot bi želel dekle in deželo rešiti pred zmajevo nenasitnostjo, vendar njegova junaška nrav naleti na ne tako zelo pravljično oviro. Elza in njen oče sta namreč pomirjena in vdana v usodo, saj žrtvovanje pojmujeta kot nujen davek za mir v deželi. Junak kmalu sprevidi, da njegova naloga ni preprosto odsekati triglavemu zmaju njegove betice, temveč spametovati zaslepljeno ljudstvo.
Zmaj ruskega pisatelja in dramatika Jevgenija Švarca (1896–1958) je v okvir pravljice postavljena politična satira o vsakovrstnih totalitarizmih in apatiji ter zaslepljenosti ljudstva v njih, v času nastanka pa predvsem subverzivna pripoved o razmerah v povojni Rusiji. Konflikt med dobrim in zlim je postavljen med junaškega Lancelota, odrešitelja in revolucionarja, ter zmaja, krvoločnega tirana. Vznemirljiva zgodba, po kateri so leta 1988 posneli tudi film (Ubit drakona), nosi ostro družbenokritično noto ter s prstom kaže na zbirokratizirano vlado, ki tirana uporablja za krinko lastne zlorabe oblasti.
