Žabar

Žabar ali Katzelmacher v izvirniku je eno od prvih del osrednje figure in enfant terribla novega nemškega filma (der Neue Deutsche Film) genialnega Fassbinderja. Prav to delo je bila njegova odskočna deska za nadaljnje ustvarjanje. Tekst je soočanje mladih, pozabljenih, izobčenih ljudi z brutalnostmi, lažmi, konstrukcijami in fobijami sodobne družbe. V predstavi igra mlada, perspektivna in nadvse talentirana skupina študentov dramske igre v razredu Branislava Mićunovića, režiserja, profesorja na Fakulteti dramskih umetnosti Cetinje in trenutnega črnogorskega kulturnega ministra, pod originalno režijsko taktirko Lidije Dedović. Fassbinderjevo delo se je pokazalo kot precej angažirano in nadvse sodobno, s čigar marsikaterim segmentom se lahko enostavno identificiramo, ne glede na to, da se originalna zgodba dogaja v Nemčiji v 60-ih letih. Govori o krutem okolju, ki obsoja vse tiste ljudi in njihova dejanja, ki ne ustrezajo zastavljenim družbenim okvirjem in normam. Raznorazne zablode na koncu pripeljejo do brutalne okrutnosti, ta pa se ves čas najbolje reflektira v odnosih med odrskimi liki, ki nam jih igralci izvrstno predočijo. Na odru nam igra tudi pravi garažni rock bend, v katerem so igralci obenem tudi glasbeniki. Intimna, iskrena, polna energije in nadvse atraktivna predstava.

O režiserki
Lidija Dedović, rojena leta 1976, je diplomirala iz angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Nikšiću v Črni gori, leta 2005 pa iz režije na Fakulteti dramskih umetnosti Cetinje s predstavo Bližje v razredu profesorjev Egona Savina in Radmile Vojvodić. Že pred diplomsko predstavo je opazen uspeh dosegla s prvo celovečerno predstavo Final Countdown po tekstu Saviane Stanescu v produkciji Kraljevega gledališča Zetski dom. Režirala je tudi kratke forme, dramo Davida Friedmana Hitra hitrost, ki je bila uprizorjena na festivalu Grad teatar v Budvi leta 2003, in kratki film Ne vem. V Črnogorskem narodnem gledališču je režirala predstavo po besedilu Valentina Krasnogorova Gremo na seks, ki je bila več let ena najpopularnejših predstav na repertoarju omenjenega gledališča. Leta 2010 je režirala predstavo Antigona. Za svoj zadnji projekt v Kraljevem gledališču Zetski dom – Enciklopedija izgubljenega časa po tekstu Slobodana Šnajderja – je prejela nagrado na Bienalu črnogorskega gledališča za najboljšo režijo. Režirala je tudi nagrajeno otroško predstavo Dobro drevo za Mestno gledališče v Podgorici. Premiera njene zadnje predstave, Njegoševega besedila San na Božić, je bila leta 2013 na Mednarodnem festivalu Kotor Art v Črni gori. Od gledališke sezone 2011/12 dalje je umetniška direktorica Kraljevega gledališča Zetski dom.

O gledališču
Kraljevo gledališče Zetski dom, ustanovljeno leta 1884, je najstarejše gledališče v Črni gori. Skozi zgodovino gledališča so vojne in politični pritiski občasno prekinjali njegovo delo, ga preoblikovali in reorganizirali, a se je vedno znova obnovilo pod istim imenom, kot je bilo osnovano – Zetski dom. Kraljevo gledališče Zetski dom je poleg Črnogorskega narodnega gledališča edino državno gledališče v Črni gori. Njegova repertoarska politika ustreza sodobnim gledališkim oblikam in izrazom, s posebnim poudarkom na negovanju črnogorske kulturne dediščine. Poleg gostovanj na črnogorskih odrih se predstave redno uprizarjajo tudi na mednarodnih odrih in festivalih. Gledališče ima stalno dramsko, glasbeno in založniško produkcijo, ukvarja pa se tudi z izobraževanjem. Kraljevo gledališče Zetski dom je od leta 2013 član mednarodne mreže NETA (Nova evropska teatrska akcija).