Pred seboj imamo predstavo samo, imamo pa tudi to, kar se dogaja v zaodrju. Imamo oster snop svetlobe in hkrati pritajeno svetlobo vse naokoli. Imamo stran A in stran B. Imamo gibanje, kot del koreografije, vendar imamo tud gibanje, ki ga koreografija ne predvideva pa vseeno tvori predstavo.
Predstava Upogib se precej hudomušno začne z glasbo iz ameriškega glasbenega filma Williama Wylerja, Funny girl. Dve plesalki privihrata na oder in nas s tem, ko spominjata na mnoga čudovita arhetipska telesa Broadwayskih fantazij, do srca nasmejita. V nadaljevanju pa beremo intimnejšo in bolj ranljivo gibalno pripoved, ki naš Upogib postavi v drugo polje. To je zgodba dveh plesalk, ki sta dolga leta tesno sodelovali s koreografom Rachidom Ouramdanom v številnih projektih.
Gre za zgodbo litvanske plesalke Lore Juodkaite, ki je z vrtoglavim vrtenjem na mestu, ki jo spremlja že vse od otroštva, razvila popolnoma svojevrsten gibalni jezik. To pa je tudi zgodba britanske plesalke Annie Hanauer, ki svojo umetno roko uporablja kot podaljšek in kot integralni del svojega telesa ter se v unikatnem slogu giblje po odru. Vsaka od njiju je iz svojih znanj in izkušenj razvila sebi lasten način dela, ki pa je s časom postal integralen del njunih stvaritev.
Dvojni portret, ki je bil prvič predstavljen javnosti leta 2014, je projekt Rachida Ouramdana, v katerem preizkuša občutljivo mesto, kjer se stikata pesništvo in pričevanja. Rachid, ki je bil portretni umetnik v Superstars and Cover, avtor avtobiografije v Loin, raziskovalec v Des Témoins, želi s pomočjo zmernega razkrivanja in s skrbnim, delikatnim uprizarjanjem zaupanja, doseči dokumentarni učinek, ki mu je prinesel mednarodni uspeh.
»Vzdušje predstave je hipnotično in vseobsegajoče, s pridihom kontemplacije. V predstavi UPOGIB avtor Rachid Ouramdane izpopolni svojo subtilno umetniško kompozicijo in se osredotoči, kot zna le on, na stičišče med bizarnostjo in bližino.« (Eve Beauvallet)
