Stoli

V glavnih vlogah nastopata diva makedonskega gledališča Joana Popovska in vrhunski bolgarski igralec Atanas Pop Dimitrov. Ionesco v Stolih uprizarja svet senc, prikazni, fantazem in čudnih besednih konstruktov, upodablja človeško samoto in tesnobo ter nepomembnost posameznikove eksistence. Svet Stolov je absurden svet bizarnih posameznikov v še bolj bizarnih situacijah, a obenem na moč zabavna predstava v svoji pantomimični groteski in burki, v kateri so stoli nadomestili žive ljudi in žive eksistence. Kar je ostalo od življenja, so pohabljeni, invalidni ljudje – Starec, Starka in Govornik, za katerega se izkaže, da je gluhonem. Par nas sooča z njunimi nejasnimi in skrivnostnimi spomini; gledalec je postavljen pred brutalno resnico sveta, utemeljenega na laži in fikciji, kjer se prepletajo človeške želje, podzavest, iluzije, samota in odtujenost. Starec in Starka sta dopolnitev drug drugega, zrcalna podoba, ki je izgubila stik z zunanjim svetom. Stoli so nekakšno sanjsko besedilo, uprizarjajo svet, v katerem je izginilo vse, kar je imelo status realnega, otipljivega, kar je bilo mogoče opisati z jezikom.

O režiserju
Ljupčo Georgievski, rojen v Bitoli, je najprej diplomiral iz psihologije, kasneje pa še iz režije na Gledališkem inštitutu v Skopju. Od leta 1990 je stalni režiser v Narodnem gledališču v Bitoli, v obdobju od 2002 do 2006 pa je bil tudi njegov direktor. Režiral je več kot 50 iger, domačih in svetovnih, sodobnih in klasičnih dramskih avtorjev v Makedoniji, Rusiji, Turčiji, Bolgariji in drugje. Njegove uprizoritve so bile predstavljene na eminentnih festivalih po vsem svetu (tudi v Franciji, Kanadi, Ameriki in Avstraliji). Za svoje delo je prejel več prestižnih gledaliških priznanj in nagrad.

O gledališču
Nevladno organizacijo za kulturo in umetnost Mal dramski teatar je leta 2008 v Bitoli ustanovil bivši makedonski minister za kulturo Blagoja Stefanovski v sodelovanju s skupino pomembnih gledališčnikov, prepoznavnimi režiserji in igralci. Mal dramski teatar je rezultat velike želje po produkciji predstav s poudarkom na najpomembnejšem elementu gledališke produkcije – igri (izvedbi igralcev) in specifičnem prostoru, v katerem se igra odvija. Cilj gledališča je odkriti nove prostore, v katere bodo umeščene zanimive, močne in angažirane predstave, ki problematizirajo vprašanja sodobnega življenja.