Spinozova leča

Spinozova leča je poligon teme o Spinozi skozi dramatizirano podobo alegorij filozofije in umetnosti. Večplastni pripovedovalec je ženska. Prostor kot »sublimni« objekt niha med nevidnostjo in integracijo. Nanj je pripet prostor-vrt, fuzija psihične in fizične podobe. Paradigma oblikovanja vrtov v 17. stoletju odpira široke vhode v miselni kozmos in vzpostavlja sferične aberacije pomena in odnosov. Sopostavljena prostora formirata zgodbo skozi imaginarij opisov, fiktivnih situacij, prepletenih z biografskimi fakti, ki udejanjajo Spinozovo filozofijo, od substance, zavračanja afektov do krepostnosti. Performans Spinozova leča, postavi v središče telo, ki pleše in filozofira: »Telo in duh sta kakor leča, ki tudi je in ostane samo ena ter ista stvar, čeprav se nam prikazuje z dveh strani, kot vzbočena in kot uleknjena.«