SoloShow

»...SoloShow je bil vznemirljiv šestdesetminutni performans. Od začetka do konca je Hassabi vpijala niz danih kulturnih podob – vse ženske – in jih izpovedovala v figurativnih linijah. Rezultat je bila granularna interpolacija giba, ko je vsaka slika v matrici celote opisala prehod. Vsak položaj je držala neverjetno dolgo, potem pa ga z napenjanjem mišic preobrazila ali malodane razbila. Uprizoritev je potekala pred črno pobarvanim monolitom – deloma skulpturo, deloma odrom in deloma abstraktno poslikanim podom. Prepoznati je bilo fragment iz Scavullovih fotografij za Vogue iz sedemdesetih let, Rodinove Iris in delce Djagilevega Ruskega baleta. Včasih je bil prehod liričen in gladek, spet drugič pa skoraj brutalen – Mendieta, Bacon, Polanski? Na koncu pa je Hassabi, vedno sijoča, dosegla večjo sliko mobilnosti, ki je odražala časovni okvir in sebe samo. Ta mobilnost ni bila pogojena s kulturnimi dejavniki od zunaj. Njeno plastičnost so pisale mišice, kosti in misli. Če je torej ta večja slika stopnjevala telesno moč pred vidnim, je morda tudi pokazala, zakaj je bil ples za Nietzscheja ključna umetnost. Plesalka ni zaslon, ampak telesni vzrok za projekcijo podobe. Skoraj tako, kot bi na človeška bitja lahko vplivala čutna misel.« (Scott Lyall)

O umetnici:
Maria Hassabi je režiserka/koreografinja/performerka iz New Yorka. V zadnjem desetletju je ustvarila osem celovečernih in osem krajših del. Njena dela so bila predstavljena v ZDA in na številnih evropskih festivalih. V vsej svoji karieri stalno sodeluje z umetniki različnih disciplin, izvaja in ustvarja dela za gledališča, umetnostne galerije, muzeje in film. Maria Hassabi je prejela štipendijo Foundation for Contemporary Arts, nagrado Grants to Artists Award (2009), štipendijo Guggenheim Fellow (2011) in nagrado President’s Award for Performing Arts kulturnega sveta spodnjega Manhattna (2012).