Kuzma se ne mara umivati, ne mara nikogar, ki ni škrat, in zato se z drugimi prebivalci gozda tudi ne mara pogovarjati o počutju in vremenu. Nima posluha, vendar pa ima veselje do petja, ampak samo kadar je res dobre volje. Ni mu do plesa, ker ga muči revmatizem. Ko pa ga na ples povabi mična škratica, Kuzma le odloži revmatizem na gobo in zapleše. Škrati se enkrat mesečno, ob petkih, dobivajo in se hvalijo s svojimi dosežki. Septembra so se srečali gozdni škrat Kuzma, frizerski, radijski, kuharski, zidarski in tiskarski škrat. Drugi so manjkali, ker so prav takrat razsajale zoprne škratje ošpice. To srečanje je na skrivaj opazovala sraka in slišala, kakšne škratarije je počel Kuzma. Kmalu je postalo jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav on. Kar je izvedela, je sraka takoj povedala veverici, ježu in medvedu. Ti so jo Kuzmi naslednje jutro zagodli in mu vrnili milo za drago.
Čeprav se nam nekatere potegavščine zdijo smešne, moramo vedeti, da lahko z njimi nekomu močno zagrenimo življenje. Več jih bo, prej se bo zgodilo, da nam bo kdo z združenimi močmi vrnil, kar nam gre. Predstava o škratu Kuzmi v režiji Matjaža Fariča po pravljici literarne mojstrice Svetlane Makarovič je uprizorjena z igro in plesom in primerna za najmlajše gledalce, tiste, ki so upihnili komaj četrto svečko na torti.
