Rdeča. Kot Rdeča nit? Prešolsko. Kot Rdeča kri? Prepatetično. Kot Rdeča zvezda? Prepolitično. Rdeča… Rdeča kot meso. Tisto iz česar smo sestavljeni. Tisto kar nam omogoča da premikamo, tudi meje. Tisto iz česar so sestavljeni vsi organi, ki nam omogočajo neponovljive zaznave tega sveta. Na primer vonj, vonj po mesu – človeku, ki ti sedi nasproti. Meso ni lepo, estetsko, dovršeno in ne vzbuja lagodja, je pa čvrsto, vzdržljivo in pokonci drži hrbtenico.
Ni lahko biti pokončen in zaupati svojim čutom toliko kot jim bo Matjaž Farič v svojem novem in spet zadnjem solu Rdeča. Tako tenkočuno, intimno in brez ega. Tako nujno in na meji. Pleše o resnici in daje meso telesu. Besede bledijo in spuščamo se v sinestetično izkušnjo! (Staša Bračič, dramaturginja)
Povezava: Blog Matjaž Farič
