Nekoč sta živela očka in mamica, ko to pravzaprav nista bila, ker nista imela otrok. Nekega dne pa sta v zibki našla fantka, majhnega kot mezinček. Tako sta ga tudi klicala. A mezinček je znal govoriti, orati, voditi konja in jima pomagal pri delu. Nekoč pa je mimo prijezdil kralj, ki je želel Mezinčka kupiti za svojo hčerko – kraljično. Starši ga prodajo kralju zato, da bodo lahko popravili streho na hiši. V igri nato spremljamo Mezinčka, ki služi razvajeni princeski, reši kraljestvo pred nevarnim roparjem … in se končno vrne domov.
V Gledališču Zapik gledalci niso samo opazovalci predstave, ampak v njej aktivno sodelujejo. Pri Pravljici o Mezinčku, v kateri mora naslovni junak zapustiti družino in iz toplega zavetja oditi v hladen grad, to še posebej velja, saj otroci soustvarjajo predstavo in jo na način »forum teatra« tudi sami ustvarjajo. Ko se predstava konča, je jasno, da so v njej otroci odigrali glavno vlogo. Vsi skupaj, povišani v viteze kurjega krempeljca, zapustijo gledališče …