Posmrtno življenje je drugi duet v trilogiji, ki označuje biografijo telesa z eksistencialnimi stanji: njegova prisotnost v mesu in krvi, post mortem in v luči (ne) mogočih prihodnosti. V Posmrtnem življenju sta performerja videti kot zmešani po-telesi, prikazni, ki strašita, kar je dobesedno druga stran prostorskega načrta, kjer je bil odigran prvi duet Pokaži in povej. Nic Lloyd se pridruži Simone Aughterlony na odru kot ikonske reprezentacije telesa in duše. Skupaj prevprašujeta sodobno pojmovanje telesa in kako je to povezano z našimi razmišljanji in razglabljanji o morebitnih podaljških telesa po življenju. Všeč jima je ideja večnega in mutirajočega telesa in verjameta, da duša biva v telesu. Kje drugje bi lahko živela? Fizično procesirata faze razkroja, v upanju, da bi omogočila podaljšano zgodovino za telo – tako, ki se transformira in razteza v prihodnost. Kako impulzi in nagoni, ki jih izkusimo v življenju, odmevajo, ko ni več telesa, skozi katero bi jih lahko potešili? V negibnosti neskončnosti telo ni več omejeno s časom. Tu je bolj podobno animirani čakalnici. V njej igra glasba. Soul glasba, seveda. In tu je obstoj identitet še bolj obsežen in mnogovrsten kot v grozljivkaj kot jih pripovedujejo o živih.
Simone Aughterlony je neodvisna umetnica, ki ustvarja in je deležna podpore za svoje ustvarjanje, predvsem v kontekstih plesa in performansa, v Berlinu in Zürichu. Simone že več kot desetletje koncipira in producira koreografska dela v sodelovanju s prijatelji, vizualnimi umetniki, glasbeniki, akademiki in plesalci. Med drugim je sodelovala z umetniki, kot so Meg Stuart/Damaged Goods, Forced Entertainment, Jorge León in Phil Hayes.
Skupaj s filmskim ustvarjalcem Jorgejem Leónom je zasnovala, kurirala in režirala umetniški projekt o hišnih pomočnicah, ki je doživel premiero na bruseljskem Kunstenfestivaldesarts (2010). Leta 2015 sta Jorge in Simone ponovno združila moči v projektu Uni * Form, premierno predstavljenem na Zuercher Theater Spektakel, ki trenutno gostuje po Evropi. Isto leto je prejela švicarsko plesno nagrado za izjemno performerko.
Gostuje tudi s Supernatural (Nadnaravno), ki je rezultat sodelovanja z umetnikoma Antonijo Livingstone in Hahnom Roweom, in celotno Biofikcijsko trilogijo. Trenutno sodeluje z Jen Rosenblit v projektu Vse se ujema (Everything Fits In The Room), ki je naročilo HAU Hebbel am Ufer in Haus der Kulturen der Welt.
V zadnjem času najbolj intenzivno razmišlja in se ukvarja z alternativnimi oblikami ‘sorodstva’. V njenem ustvarjanju se pojavljajo nove konstelacije družine kot možnosti za rekonfiguracijo kulture skupnosti oz. povezanosti, ki spodbuja tako družinske kot (še) neznane kvantitete. Najti afiniteto s temporalnostjo, ki olajša senzitivni in čutni odnos z materialnostjo vseh teles, omogoča dostop do oblik intimnosti, ki jih morda še ne prepoznavamo. Njena dela igrivo ustvarjajo reprezentacijo in njeno zasičenost, pronicajo v in privzemajo fenomenologijo napačne prepoznave in absurda. Simone se loteva performansa kot prakse ‘worldbuildinga’, tj. konstrukcije imaginarnih svetov, v kateri prevprašuje protislovje med dominacijo poželenja in sposobnostjo delovanja vseh elementov.
NIC LLOYD je v GB rojen performer in DJ, ki ima korenine na Novi Zelandiji. Zaključil je študij filozofije na londonski Middlesex University in magisterij iz performansa na Roehampton University, London. Njegova odrska kariera se je začela leta 2005 s sodelovanjem s Simone Aughterlony v Bare Back Lying, Tonic (2007), The Best and the Worst of Us (2008) in After Life (2013). V zadnjem desetletju je delal s številnimi drugimi koreografi, režiserji, umetniki in glasbeniki (Alexandra Bachzetsis, Salome Schneebeli, Markus Gerber, Phil Hayes, Jonathan Burrows, Tine Van Aerschot, Sandra Strunz, Laura Kalauz, Isabelle Schad, in Julia Schwarzbach). Njegovo prvo javno samostojno delo Don’t Judge (2014) je v letih 2014–15 gostovalo na različnih prizoriščih v Švici in Avstriji.