Pesem o materi in domovini

Pesem o materi in domovini je skupinska psihoterapija o narodu, obsedenem z žalovanjem, trpljenjem in žrtvovanjem. O materi, ki je preživela holokavst, sedaj pa hčerko zastruplja s svojimi travmami in jo sili, da sodeluje v neskončnem vsakodnevnem obredu bolnega spomina, in o hčerki, ki je sužnja in ki se bori proti zastrupljanju spomina ter se želi znebiti nekoga, s komer si ni blizu. In domovini Poljski, ki sili svoje državljane, da obeležujejo krvave obletnice in praznujejo dneve uradnega žalovanja in patriarhalne kulture. Pesem o materi in domovini se neprestano preobraža pred našimi očmi – od samogovora k dvogovoru, skupinski recitaciji in plesu ter različnim vokalističnim delom, vključno z opero in gospelom. Režiser spreminja tonalitete; kjer se Keffin tekst odpira za interpretacijo in je ironija subtilna, se predstava manifestira na močan, satiričen in posmehljiv način.

O režiserju
Jan Klata je bil rojen leta 1973 v Varšavi. Študiral je režijo v rojstnem mestu in Krakovu. Njegova prva predstava je bil Gogoljev Revizor v Wałbrzychu. Naslednje leto je bil Klata s predstavo Usmiech grejpfruta (Smejoča grenivka) povabljen na berlinski festival Theatertreffen Stückemarkt in kasneje je bila predstava – podobno kot veliko njegovih produkcij – uprizorjena v gledališču Teatr Polski v Vroclavu.  Njegova dela so še: H po Shakespearjevem Hamletu (2005), nemško-poljski gledališki projekt Transfer! o beguncih in pregnanstvu (2006), Oresteja po  Ajshilu (2007), Sprawa Dantona (Dantonov primer, 2008; dobitnica nagrade Konrad Swinarski), Trylogia, Ziemia obiecana (Obljubljena dežela; Łodz, 2009) in “Kazimirz i Karolina” (2010). Aprila 2011 je v gledališču Schauspielhaus v Bohumu postavil na oder Ameriko Franza Kafke. Z veliko predstavami je gostoval v Berlinu v Hebbel am Ufer. Jan Klata je prejel vrsto prestižnih gledaliških nagrad, vključno z znamenito gledališko nagrado poljskega časopisa Polityka leta 2006.

O gledališču
Poljsko gledališče v Vroclavu, drugo največje gledališče na Poljskem, je letos  praznovalo 65. obletnico delovanja.  V njegovi bogati zgodovini ne najdemo le del vodilnih režiserjev in najboljših igralcev, ki so pustili močan pečat v razvoju poljskega gledališča, pač pa odraža svetovno in državno zgodovino, predvsem politične spremembe po letu 1945. Ravnatelj gledališča je od leta 2006 Krzysztof Mieszkowski, ki skupaj z odličnim gledališkim ansamblom vzpostavlja živ stik z gledalci in privablja tiste, ki so gledališki umetnosti obrnili hrbet. Začel je sodelovati z mladimi režiserji, ki so mu nedvomno zagotovili velik uspeh. V skladu s poljsko tradicijo na oder postavljajo sodobne interpretacije poljskih in tujih klasik, kot so Čehove Tri sestre (2006) ali Shakespearov Hamlet (2008) in Sen kresne noči (2010).  Poleg odličnih umetniških produkcij v program vključujejo tudi različna izobraževanja, na primer predavanja o sodobnih gledaliških praksah, kritiške delavnice ter izobraževanje na področju igre in dramaturgije.