Leta 1923 so 16-minutno kompozicijo Oktet Igorja Stravinskega v Parizu razumeli kot skladateljevo slabo šalo. Na premierno izvedbo, ki jo je dirigiral sam Stravinski, se je občinstvo odzvalo s splošno nejevero in neodobravanjem. Čista strukturalna kompozicija enega najpomembnejših glasbenih imen 20. stoletja, vizionarja, revolucionarja in glasbenega enfanta terribla, je napisana za nenavadno kombinacijo pihal in trobil ter brez vsakršnih čustvenih vsebin ali pripovednih elementov.
»Hladno, prosojno in pikantno kot skrajno suhi šampanjec«, kot je glasbo Okteta opisal sam Stravinski, v predstavi Ottetto (8 nihajev za njegovo visokost) koreografsko razstavi, analizira ter nato rekonstruira in vizualizira Iztok Kovač. Eden največjih koreografov pri nas, ki je s svojo značilno estetiko in lastnim plesnim jezikom v 20 letih delovanja pritisnil neizbrisen pečat predvsem v mednarodnem plesnem prostoru, privzame Oktet, kot bi ga Stravinski po naročilu napisal prav za ples.
V Ottetto tako poleg osmih glasbenikov in dirigentke vključi še pet plesalcev in skupino vizualnih umetnikov. Z različnih zornih kotov raziskuje aktualne odnose vključenih umetnikov do tega izjemnega glasbenega dela. Ob živahnih skupnih sekvencah pomenijo ti različni odzivi razširitev pričakovane izvedbe originalnega dela, ki ima zdaj 8-delno strukturo za 14 izvajalcev.
V odmev glasbenemu jeziku Stravinskega Kovač z mednarodno skupino EnKnapGroup razvije specifičen gibalni vokabular, ki temelji na analizi partiture posameznih inštrumentov v Oktetu, ki ga na odru v živo izvaja zasedba slovenskih glasbenikov ansambla Festine pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Ključno vlogo pri prostorski označitvi predstave igrajo vizualni elementi – projekcije, scenografija in svetloba.
V Oktetu, ki je napisan kot klasični sonatni ciklus, je Stravinski nepričakovano uporabil tehnična orodja baročne in klasicistične glasbe. Sodobnejše harmonije in ritmična kompleksnost tako učinkujeta kot potujitveni efekt v razmerju do polifone tehnike in izbrane predromantične oblike ter naznanjata začetek obdobja neoklasicizma v zgodovini glasbe.
Predstava Ottetto (8 nihajev za njegovo visokost) to 90 let staro glasbeno delo Stravinskega in njegov pomen prerešeta s pogledom ustvarjalcev tega trenutka ter ga prikaže kot še danes relevantnega in aktualnega.
Iztok Kovač
Koreograf, pedagog in plesalec Iztok Kovač, ustanovitelj zavoda EN-KNAP, umetniški vodja plesne skupine EnKnapGroup in direktor centra kulture Španski borci, v devetdesetih letih umesti pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz nič v evropski in svetovni kulturni prostor. S skupino En-Knap, ki jo je v Belgiji ustanovil leta 1993, je gostoval tako rekoč na vseh pomembnih svetovnih festivalih in prostorih, kjer se je v zadnjih dveh desetletjih pisala plesna zgodovina. V dvajsetletnem intenzivnem delovanju je v evropskem prostoru sodobnega plesa zagotovil zaščitni znak, v katerega kvaliteto že od začetkov vlagajo vplivni koproducenti. Za svoje delo je prejel vrsto najprestižnejših mednarodnih nagrad, leta 1994 kot prvi predstavnik sodobnega plesa tudi nagrado Prešernovega sklada, za ustvarjanje v zadnjih dveh letih pa letos tudi Župančičevo nagrado, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana na področju umetnosti in kulture.
EnKnapGroup
Stalna mednarodna plesna skupina EnKnapGroup, ki jo je leta 2007 ustanovil Iztok Kovač, je v tem trenutku edini stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji. Sestava izjemnih plesalcev dela pod Kovačevim umetniškim vodstvom z mednarodno priznanimi koreografi in režiserji izrazito raznorodnih estetskih provenienc ter se razvija v prvovrsten plesni ansambel. Od leta 2009 ima EnKnapGroup svoj domicil v Centru kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah. (Rok Vevar, publicist)
Ansambel Festine
Ansambel Festine združuje odlične slovenske glasbenike oziroma soliste profesionalnih orkestrov, ki uživajo v izvajanju zahtevne komorne glasbe različnih obdobij, se posvečajo novitetam slovenskih skladateljev in spodbujajo agilnost umetniškega poklica. V Ansamblu večkrat sodelujejo z mladimi glasbeniki, ki se na začetku profesionalne poti izpopolnjujejo in so tako deležni odličnega vodenja, saj je v komorni igri glasbena izkušnja najmočnejša. Vsak sodelujoči s seboj prinaša svoje izkušnje in velikokrat tudi želje, kar oblikuje edinstveno celovitost in široko zastavljen repertoar. Program se oblikuje vsako leto znova. Vzajemnost, odgovornost ter plodno druženje se odražajo v doslej uspešno izvedenih programih skladateljev, kot so Stravinski, Martinu, Wagner, Slavko Osterc, Urška Pompe in drugi.
