Drama v petih dejanjih
Misleca, pisatelja, politika in publicista grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828–1910) je njegov biograf Pavel Basinski v izvrstni biografiji Pobeg iz raja, za katero je leta 2010 prejel najprestižnejšo rusko književno nagrado velika knjiga, označil za eno najbolj mitologiziranih figur v ruski literaturi. Tolstoj je pri dvainosemdesetih zapustil ženo Sofijo Andrejevno, s katero je preživel oseminštirideset let in mu je rodila trinajst otrok, se odpovedal življenju plemiča in zadnjih sedem dni svojega življenja preživel na zakotni železniški postaji Astapovo, 300 kilometrov oddaljeni od Moskve, kjer je umrl za pljučnico.
Tolstoj je želel izboljšati življenje kmetov in njihovih otrok ter znal prisluhniti socialno ogroženim ljudem. Zasnoval je svoj socialno-moralistični nauk – tolstojanstvo. Nauk je poskušal uresničiti s preprostim kmečkim življenjem in delom. V zadnjih treh desetletjih svojega življenja je veljal za moralnega in verskega učitelja ter je s svojo doktrino neobstoja zla pomembno vplival na Gandhija.
Je mojster realizma in eden največjih svetovnih romanopiscev, najbolj znan po svojih najdaljših romanih Vojna in mir (1865–69) in Ana Karenina (1875–77), ki sodita med najboljše kdajkoli napisane romane.
Dramo Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptička cela v pasti je Tolstoj napisal leta 1886, v obdobju, ko je pisal filozofsko-religiozne spise, v katerih je opisoval tolstojanstvo. Drama je bila v Rusiji prepovedana do leta 1902, kljub temu pa je v tem času doživela številne neuradne uprizoritve. Ruski gledališki režiser Konstantin Sergejevič Stanislavski je želel dramo uprizoriti leta 1895 in je Tolstoja prepričal, da je po njegovih navodilih na novo napisal četrto dejanje, kljub temu pa do uprizoritve ni prišlo. Stanislavski je dramo uprizoril leta 1902 v Moskvi in nastopil v vlogi starega hlapca Mitriča.
Hlapec Nikita je mlad in neodgovoren, rad ima ženske. Zapelje in zapusti mlado siroto Marinko in se zaplete z gospodarjevo ženo Anisjo. Anisja s pomočjo Nikitove mame Matrjone, ki bi za sina naredila vse, umori svojega moža Pjotra in se poroči z Nikitom. Ko Nikita izve za Anisjin zločin, se mu žena zagabi. Zapelje pastorko Akulino, ki zanosi. Akulina rodi otroka, Anisja pa prisili Nikita v nov zločin.
Oblast teme je pretresljiva upodobitev revščine in neizobraženosti ruskega kmeta, je strašljiva in pretresljiva slika ruske družbe konca 19. stoletja. Drama v ospredje postavlja vprašanje oblasti zla v življenju posameznika. Kako se zlo, ki ga stori en človek, razraste in vpliva na življenje mnogih drugih. Tragičnost življenja kmetov ni posledica prirojenega zla, temveč »oblasti teme«, ki prežema njihova življenja od rojstva do smrti.
