Drama Kaligula avtorja Alberta Camusa je služila kot inspiracija pri oblikovanju avtorskega projekta Nič novega. Kaligula se nahaja v vsakem izmed nas, kajti težko obdržimo krepost in moralno usklajen notranji kodeks v času vsesplošne egoistične nadvlade. Hkrati s tem nas definirajo tudi drugi ljudje, preživeti dogodki in storjena dejanja, ki lahko privedejo do morebitne manifestacije Kaligulovih nazorov. Nadvsezadnje je vse odvisno od posameznika, kako se bo le-ta na to odzval in živel dalje.
Gre za oris vsakdanjika petih študentov. Nekateri prijateljujejo že nekaj let, drugi so se šele spoznali – vsem je skupno učenje, kako živeti v skupnosti. Med njimi se sčasoma vzpostavijo različni odnosi, kjer ključno spremembo v njihovi vsakdanjosti predstavlja izginotje enega izmed cimrov. Destruktivnost, zasejana po njegovi vrnitvi, se prenese na ostale sostanovalce. Postopoma prične uničevati notranjo harmonijo sobivanja, kar privede do obuditve potlačenih spominov, zamolčanih besed in nerazčiščenih koncev. Kako bodo končali? Bodo enaki? Bodo drugačni? Bodo srečni ali nesrečni? Navsezadnje …
»Je kaj novega?«
»Še zmeraj nič.«
