Kdaj poskusil. Kdaj pogorel. Ni važno. Poskusi znova. Pogori znova. Pogori bolje.
Beckettova predzadnja novela Worstward Ho je kriptično, jezikovno in slogovno razpadajoče, a hkrati globoko smiselno delo, ki ga prežemajo vplogledi v raison d’être fragmentiranega posameznika, ujetega v razkol med (ne)smiselnostjo bivanja in voljo do (tvorjenja) smisla. Vsebinsko se ukvarja predvsem s slednjim – s smislom: Kje v nas je Jaz? Kdo v nas je Jaz? Kaj tvori zavest? Je dovolj biološki kemičnoelektronski model? Se skriva odgovor v kvantnih interakcijah v nevronih? Ali pa imajo prav vzhodnjaške filozofije in nas Jaz čaka v transcendenci zena? Kdo v nas sprejema odločitve? Se zbudimo isti človek, kot smo šli spat? In bolj praktično: Kako naj bomo zvesti samemu sebi? Si lahko kadarkoli premislimo? Kaj ždi v našem najbolj intimnem središču, kdo smo, ko smo sami? Smo svoj lastni ideal ali svoja najslabša različica?
Na slabše! se konceptualno opira na tri modele razlage volje: Nietzschejevo voljo do moči, Freudovo voljo do užitka in Franklovo voljo do smisla. Jezikovno iskanje smisla prevaja v živo, v odrsko z odmikom v postmoderno, postdramsko. Na slabše! prevaja dekonstrukcijo literarnega v dekonstrukcijo uprizoritvenega: dekonstrukcijo smisla poskuša uprizoriti.
