Najstnik Benjamin noče več na plavanje v šoli. Mama misli, da so krive droge ali težave z dojemanjem in sprejemanjem lastnega telesa v najstniških letih. Potem odkrije, da niso droge, ampak nekaj, kar lahko povzroči enako močno zasvojenost. Krivo je Sveto pismo. Benjamin je našel vero, našel je Boga in plavanje v mešani skupini s puncami žali njegova verska čustva. Napove vojno pokvarjenosti in grešnosti. Noče na plavanje, ker ga dekliška telesa v bikinijih žalijo, po drugi strani pa, kot ugotovi njegova sošolka Lydia, vzbujajo v njem tudi druge občutke. Učiteljica biologije se nekoliko nepremišljeno odzove na njegove provokacije in se z njim spusti v ideološko, moralno in filozofsko vojno z nepredvidljivimi posledicami.
Drama Mučenik, napisana v strukturi filmskega scenarija, je sestavljena iz 27 kratkih prizorov, ki osvetljujejo Benjaminovo versko obsedenost, ko s svojimi novimi ekstremistični pogledi bega svojo mamo, terorizira učitelje in sošolce ter je skrajno naporen za svojo okolico. Nadene si podobo mučenika, da bi razkril vse napake v sistemu, tako družinske, šolske kot teološke. Na koncu pa se izkaže, da je on še najmanj mučenika.
Mučenik je subtilna in večplastna drama, ki norost in strast pubertete izenači z norostjo in strastjo verskega fanatizma in ekstremizma, kjer fundamentalizem trči v strpnost in politično korektnost, kjer provokacija sproži neslutene posledice. Je Benjamin mučenik, spreten provokator, osamljen adolescent? Provokativna, komična in ostra igra o nevarnih pasteh vseh skrajnosti današnjega časa.
Nemški dramatik, dramaturg, režiser in prevajalec Marius von Mayenburg (1972, München) je študiral dramsko pisanje na Hochschule der Künste v Berlinu. Leta 1998 je začel delati kot dramaturg na odru za mlade Baracke pod okriljem Deutsches Theater v Berlinu, kjer je Thomas Ostermeier uprizoril Ravenhillov Shopping and Fucking. Tam se je začelo njuno sodelovanje. Mayenburg je prevedel več Shakespearovih dram, ki jih je uprizoril Ostermeier: Hamlet (2008), Milo za drago (2011), Rihard III. (2015), sam pa je prevedel in režiral Shakespearovo komedijo Mnoga hrupa za nič (2013). Od 1999 je hišni avtor, dramaturg, prevajalec in režiser v Schaubühne am Lehniner Platz v Berlinu, kjer so v režiji Ostermeierja nastale odmevne uprizoritve Sarah Kane in Marka Ravenhilla. Od leta 2009 režira tudi svoja dramska besedila Zmeden (Perplex, 2010) in Mučenik (Märtyrer, 2012, krstna uprizoritev 2013). V Residentztheater v Münchnu je režiral uprizoritev Call me God (2012), ki jo je napisal z Gianom Mario Cervo, Albertom Ostermaierjem in Rafaelom Spregelburdom in Bunbury (2013) Oscarja Wilda. Prvi večji uspeh je doživel z dramo Ognjeni obraz (Feuergesicht), ki mu je leta 1997 prinesla Kleistovo priznanje za mladega dramatika.
Velja za enega najuspešnejših in najbolj prodornih nemških sodobnih dramatikov, njegova dela so prevedena v več kot 30 jezikov in so bila uprizorjena v Nemčiji in na številnih tujih odrih.
V svojih dramah razčlenjuje sodobno družbo, najbolj ga zanimajo družina in zapleteni družinski in drugi odnosi. Je kritičen opazovalec anomalij sodobne družbe, ki jih v svojih dramah izriše brez zavor, prizanesljivosti, vendar z obilo ostrega humorja.
