Morilec

Bérenger obišče novo zgrajeno četrt, pravo rajsko oazo sredi sicer otožnega mesta. Ko v zanosu občuduje lepote pokrajine, nenadoma ugotovi, da je naselje zapuščeno. Arhitekt ga seznani z obstojem skrivnostnega morilca, ki serijsko utaplja prebivalce. Bérenger se odloči, da mu bo preprečil nadaljnje zločine, in se poda na pot iskanja. Eugène Ionesco, eden osrednjih predstavnikov dramatike absurda, z Morilcem odpira cikel četverice iger, v katerih nastopa Bérenger, upodobitev slehernika oziroma avtorjev alter ego. Oblikovno ga zastavi kot preplet različnih žanrov – pravljično poetični uvod se prelevi v kriminalno dramo –, vanj pa prenese občuteno bivanjsko tesnobo in lastni strah pred smrtjo.