Medea, moja mati

Predstava raziskuje nevarnosti izgube svetega materinstva in dehumanizacije človeka ter zmanjševanje možnosti za preživetje revnega sloja prebivalstva. Vsekakor pa se Medea – moja mati navezuje na grozljivo statistiko o materinstvu in njeni komercializaciji. V predstavi so prepletene avtentične zgodbe dečkov in deklic, vključenih v nehumano igro ekonomskega in etičnega bankrota njihovih staršev – igro o odklonitvi, zapustitvi in prodaji otrok.

Sfumato s predstavo cilja na primerjavo dveh toposov sodobnega evropskega duha – tistega iz geta, emigrantskih kolonij, ki je zadnja desetletja močno porastel in danes predstavlja pretečo večino, ter intelektualnega, elitističnega sloja družbe, ki še vedno temelji na utopiji. V tem diskurzu je mit o Medei vpeljan skozi neoromantično vrnitev v Bolgariji rojenega nobelovca Eliasa Canettija, nato pa spontano onečaščen z revščino in bedo ljudi z bolgarskega podeželja.

Impresivna bolgarska predstava je nastala leta 2012 in še naprej navdušuje festivalsko občinstvo po Evropi.

»Nagrajena z Ikarusom za najboljšo predstavo je Medea – moja mati predstava – rana, v kateri nas šest dokumentarnih zgodb neusmiljeno useka in pehá, da pretrgamo molk in racionalno razmišljanje.« (Svetlana Pnacheva; Duma newspaper, junij 2013)