Predstava je osebni odsev, ki se sooča z realnostjo prihodnosti, ki je neizogibno blizu in izpostavlja samo telo kot orodje za preživetje. Celotna struktura je zasnovana na podlagi rituala, ki se skozi fizikalnost telesa zabriše in izgubi obliko. S pomočjo premagovanja lastnih mej postane nekaj drugega kot le ritual, kot le telo, kot le misel – postane slika, odsev lastne resnice in moči.
O tem, kako ujeti telo, ki giba, kako pustiti odtis drugače kot le v spominu gledalca.